Vem, kam grem. Ne, ona ni ena tistih, ki se dolgo ne more odločiti, kaj bi sama s seboj. Penelope Cruz Sanchez, rojena leta 1974 v Madridu, je že od malega vedela, kaj hoče: nastopati. Ko je komaj dobro shodila, je že v domači dnevni sobi pred televizorjem oponašala reklame. »Sem močna in imam mnenje o vsaki stvari. Te lastnosti so mi prinesle kup težav, že odkar sem bila še punčka v šoli in sem kar naprej govorila, jaz se ne strinjam, in se pretepala z drugimi otroki,« je povedala. Pa tudi to, da se je kar vrgla ob tla in vreščala, če ni bilo po njenem. In je staršem preostalo samo eno: vpisali so jo k baletu.

Življenje na konicah prstov. Zdi se tako popolno lepa, a ima skrito napako, pravi: prste na nogah je zaznamovalo devet let baleta. »Čisto so skrivenčeni,« je vedro razložila v nekem intervjuju. »Od plesa so mi krvaveli in nohte sem si kar dol potegnila, ker so bili čisto črni.«
Pri petnajstih je zmagala na avdiciji neke agencije, v naslednjih dveh letih je že vodila svojo televizijsko oddajo, nastopila v svojem prvem filmu in postala zmerno slavna, ko je nastopila v videu priljubljene španske skupine. In, jasno, pristala v španskih tabloidih, ker je hodila z enim od fantov v skupini.
Potem, pri zrelih sedemnajstih, je postala zares slavna: nastopila je kar v dveh filmih, ki sta slavo španskega filma (in mlade igralčice) ponesla po svetu: Pršut, pršut (Jamon, Jamon) in Belle epoque (oba 1992). Zdelo se je, da je v vseh španskih filmih, ki so jih po svetu opazili, tudi Penelope Cruz: bila je v Abre los ojos (1997), v Dekletu tvojih sanj (La nina de tus ojos, 1998) in seveda v Carne tremula (1997), prvem filmu, ki ga je posnela s slovitim Pedrom Almodovarjem. Ameriški režiserji so seveda ugriznili in jo začeli vabiti čez ocean.
Pa je šla.

Vsi prelepi žrebci. In je snemala. In snemala in snemala, ampak s posebnim uspehom se njeni filmi niso mogli pohvaliti. Dobili so mlačne kritike in imeli zanemarljiv obisk. A Penelope je bila kljub temu zvezda – bila je stalnica v tabloidih, ne zaradi filmov, temveč zaradi zadev, ki so načelno zasebna stvar, razen seveda, če si slaven. Skratka, slavna je bila zaradi svojih romanc. Ali domnevnih romanc, priznala ni nikoli nobene. Ob filmu Vsi prelepi konji (All the Pretty Horses, 2000) so ji pripisali soigralca Matta Damona, ob Corellijevi mandolini (Captain Corellis Mandolin, 2001) Nicolasa Cagea. Samo prijatelja, je rekla Penelope. Pri Vanilla Sky (amerikanizirana verzija filma Abre los ojos, 2001) so ji seveda namenili Toma Cruisa. Samo prijatelj, je rekla ona.
Potem jo je Tom odpeljal v luksuzno letovišče na Fidžiju. Njegova žena Nicole Kidman, ki jo je le malo pred tem zapustil, je to izvedela iz tabloidov. In menda prebledela. To vemo zato, ker je o dogajanju poročal »prijatelj«, ki očitno verjame v pravico javnosti do obveščenosti. Ali vsaj v dobre honorarje, ki jih za tovrstno poročanje plačujejo visokonakladni tabloidi. »Pa mi je na žive in mrtve prisegal, da med njima ni nič!« je menda rekla.
Penelope in Tom sta bila skupaj tri leta, a ni nikoli postala njegova tretja žena. Menda se je preveč krčevito upirala, ko jo je hotel spreobrniti v scientologinjo. Ni dolgo žalovala, nekaj mesecev pozneje je pri snemanju filma Sahara (2005) spoznala Matthewa McConaugheyja – mimogrede, tako Cruise kot McConaughey sta bila razglašena za najbolj seksi moškega na svetu. Matthew je bil seveda tudi »samo prijatelj«. Prijatelja sta bila dve leti. Potem so jo povezovali s Joshem Hartnettom (»samo prijatelj«) in Orlandom Bloomom (»prijatelj«), med snemanjem filma Ljubezen v Barceloni (Vicky Cristina Barcelona, 2008), ki ji je letos prinesel oskarja, pa je v njeno življenje znova vstopil španski igralec Javier Bardem. Bila sta soigralca v njeni prvi uspešnici Pršut, pršut, a takrat med njima ni bilo nič. Penelope je bila še najstnica, ko je morala gola snemati erotične prizore, ki so jo, je potožila pozneje, zaznamovali za vse življenje. Ko so ju lani začeli pogosto videvati skupaj, so jo povprašali, ali je Javier njena nova ljubezen. »O tem nočem govoriti,« je rekla. Zdaj krožijo govorice, da pričakujeta otroka. O čemer seveda noče govoriti.
In nekje med vsem tem je postala, če si sposodimo naslov pri njenem prvem ameriškem filmu, v katerem je igrala glavno vlogo, Ženska na vrhu (Woman on Top, 2000).

Dekle vaših sanj. Tudi kadar ne snema, ima polne roke dela. Z mlajšo sestro Monico je naredila kolekcijo oblek, nastopila v glasbenem spotu mlajšega brata Eduarda, ki je pevec, snema reklame, ukvarja se z dobrodelnimi projekti. »Toliko stvari bi rada še naredila. Nočem pri petdesetih sedeti doma in čakati, da bo pozvonil telefon. V Španiji igralke delajo do pozne starosti. To nameravam tudi jaz,« je napovedala.
Ženska na vrhu namerava očitno še dolgo ostati tam.