Uprava RS za zaščito in reševanje na svoji spletni strani poudarja predvsem naslednje napotke: »Med potresom je treba ohraniti mirno kri in ostati v stavbi, če nas potres preseneti v njej. Med potresom zaščito poiščimo pod masivnimi mizami, klopmi in med podboji vrat. Na hodnikih se pritisnimo k notranjim stenam. Izogibajmo se steklenim površinam in zunanjim zidovom. Ne uporabljajmo dvigal in stopnišč. Ne prižigajmo vžigalic in ne uporabljajmo odprtega ognja. Na prostem se oddaljimo od poslopij, električnih daljnovodov in drugih napeljav.«
Sporočilo, ki kroži po spletu, pa za dober zgled, kako preživeti med potresom, navaja »metodo Douga Coppa, vodje Ameriške mednarodne reševalne skupine (ARTI) in izkušenega poveljnika reševalnih akcij v številnih katastrofalnih nesrečah«. Neznani avtor sporočila piše, da je Copp menda aktivno sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah in iskal preživele v 875 porušenih poslopjih, ter dodaja: »Dve leti je delal kot strokovnjak Združenih narodov za odpravljanje posledic katastrof. Izkušenj ima več kot dovolj. Pravi pa, da je bila morda najhujša tista prva.«
»Prva porušena zgradba, v katero sem se moral splaziti, je bila šola, zrušena med hudim potresom, ki je leta 1985 prizadel Ciudad de Mexico. Vsi otroci so bili pod šolskimi klopmi. In vsi so bili mrtvi. Bilo je grozno in popolnoma nepotrebno. Kajti če ne bi čepeli pod klopmi, temveč zraven njih, bi večina zagotovo preživela,« je o tej prvi izkušnji menda povedal Doug Copp.
Ali t. i. trikotnik preživetja res rešuje?
Največ polemik in premišljanj je na spletu sprožil t. i. Dougov trikotnik preživetja med potresom, o katerem ta pojasnjuje: »Ko se stavba poruši, ostane tik zraven večjih kosov pohištva prazen prostor s prerezom v obliki trikotnika. Prostor, ki ostane poleg večjih predmetov prazen, je trikotnik preživetja. Teža stropa in nadstropij nad vami polomi mize, stole in postelje. Zato se je zelo nevarno skriti pod njimi. Le redko večje kose pohištva popolnoma zravna s tlemi. Čim večji in bolj kompakten je neki predmet, tem težje ga bo teža zrušene stavbe do konca stlačila. Stisnila ga bo skupaj, vendar ne do tal. Tako bo ob njih ostalo precej praznega prostora. Zgodilo se je že, da so ljudje v popolnoma porušenih stavbah ostali v takšnih trikotnih praznih prostorih popolnoma nepoškodovani. A vselej so manj poškodovani od ponesrečencev, ki se niso zatekli ob kak večji kos pohištva. Zanimivo je, da je zelo težko popolnoma potlačiti tudi časopisni papir. Če imate v pisarni ali doma velike skladovnice papirja, lahko počepnete na tla tudi ob njih. Kadar na televiziji prikazujejo porušene stavbe, je te trikotne prazne prostore mogoče razločno videti. Nikjer ni toliko trikotnikov kot v porušenih stavbah.«

Več v Jani št.9, 2.3.2010