Toda vsi niso izgubili upanja. Tomo in Sulejman, sorodni duši različnih polti, dan in noč iščeta rešitve, zadnji mesec trkata na vrata vplivnežev po vsej Evropi, snemata njihove obljube, ki jih bosta objavila v edinstveni resničnostni oddaji, in niti za minutko ne pomislita, da bi odnehala. In nista sama.
»Tisti, ki smo doživeli vojno pred kratkim, delujemo proti njej z vso silo,« je prva stvar, ki jo pove Tomo, ko ga obiščemo na njegovem domu v Naklem. »Si predstavljaš, da najdeš svoje otroke mrtve?« Pred leti sem s Tomom že delala intervju. Od takrat se ni dosti spremenil, a je rekel, da je bilo tisto, kar mi je pripovedoval tedaj, hec v primerjavi s tem, kar mi želi sporočiti danes. »Čeprav obiskujem Sudan že tri desetletja, takega rasizma, kot je zdaj med Arabci in Afričani, še ni bilo. V Darfurju divja zahrbtna divja vojna, ki za dosego svojih ciljev uporablja vse. In ne morem razumeti, kako lahko ljudi bolj zanimajo neki fuzbalerji v Južni Afriki kot pa mrtvi, razmesarjeni otroci, njihove matere in očetje, ki nič krivi postanejo žrtve te hinavske vojne. In to vse zaradi nafte. Ljudje pa se obračamo stran in nas ne zanima,« je zgrožen Tomo. Medtem njegov prijatelj Sulejman piše pismo znani igralki in humanitarni aktivistki Mii Farrow, ki se je leta 2007 ponudila, da gre v zapor namesto njega, ki je za zapahi preživel že 13 mesecev, pa čeprav bi moral na nujno operacijo. Nekdanja žena Franka Sinatre, dolgoletna partnerka Woodyja Alena, nekdanja manekenka, pevka, igralka je v svetu dovolj znana, da so se zganili tudi v Sudanu. Tedaj je širša javnost po vsem svetu spoznala tega pomembnega sudanskega borca, lucidnega modreca otožnih oči, ki presune vsakega sogovornika. »Zame je privilegij, da sem lahko z nekom, ki ima toliko izkušenj, od katerega se lahko vsak trenutek učim,« je o Sulejmanu povedal Tomo. »On je dalajlama, Nelson Mandela, Kristus, Buda, puščavski modrec južne Sahare v enem. Brez njega bi bilo več deset tisoč ljudi mrtvih.«
Sulejman
Sulejman Džamus je humanitarni koordinator darfurskih upornikov na obisku v Sloveniji. Ne ve, koliko let ima, ker tam let ne štejejo. Predvideva, da nekaj čez šestdeset ali pa tam okrog sedemdeset. Je edini sin v veliki družini. Imel je ta privilegij, da se je lahko šolal, a je moral šolanje zaradi smrti svojega očeta pri približno 17 letih končati.
Je pokončen, nezlomljiv, svobodomiseln modrec, ki zmore z malo besedami povedati veliko. Še vedno je optimističen, kljub nezaslišanim razmeram v njegovi afriški državi, kjer že več kot 20 let vlada človek, ki ima pakt s hudičem. Ime mu je Omar. Vse, kar si ta človek, pa recimo raje vojni zločinec želi, je oblast za vsako ceno. Zato je pripravljen žrtvovati svoj lastni narod. Ker je Omar al Bašir predsednik države, v kateri so Kitajci in Američani zavohali naravna bogastva, po katerih koprnijo, se je vse skupaj precej zapletlo … Grdo zapletlo.
Več v Jani št.23, 8.6.2010