To, da je mogoča takšna povezava med porabniki in kmeti, sta Fistrova izvedela na predavanju doktorice mikrobiologije Polone Prohinar, ki v Sloveniji že drugo leto vodi Inštitut za prehransko izobraževanje, raziskovanje in svetovanje Persea, s partnerskim kmetovanjem (CSA – Community Supported Agriculture) pa se je seznanila med svojim bivanjem v Ameriki.
Ne gre zgolj za pridelovanje domače, ekološke in okusne hrane, temveč za svojevrstno dobavljanje živil, ki je v primerjavi z zapleteno, sodobno prehransko verigo nadvse učinkovito in enostavno. Običajno gre za manjše kmetije – najmanj pol hektara kmetijskega zemljišča – živila, ki jih pridelajo, pa se razdelijo med 20 do 30 odjemalcev. Kmet se pred setveno sezono pogovori z morebitnimi porabniki oziroma odjemalci o njihovih željah. Določijo se jasna pravila, kmet poseje svoje njive, nato pa odjemalce redno obvešča o rasti pridelkov – od vzklitja semena, prvih stebelc, ki se prebijejo na površje, pa vse do dne, ko se lahko pohvali s prvim krompirjem, solatnimi glavami ... In se začne: od začetka junija do decembra vsak teden napolni zabojčke s svežo, ekološko pridelano zelenjavo.
Dr. Polona Prohinar je Fistrove prepričala, da so se junija spustili v ta projekt, pripeljala jim je pet odjemalcev, s katerimi so sklenili dogovor, in stvar je stekla. Dober glas seže v deveto vas in teh pet odjemalcev je pripeljalo druge, tako da jih je bilo v drugi polovici lanskega leta že petnajst – dovolj za to, da dobi partnersko kmetovanje na kmetiji Porta zagon.
Več v Jani št. 5, 1. 2. 2011
