V tej razpetosti med trpljenjem neplodnih parov, močjo kapitala in etičnih načel medicine problem starševstva s pomočjo nadomestne matere v krutem svetu in daleč od blišča bogataškega sveta prepogosto rešujejo z izkoriščanjem vrzeli v zakonu. Bi z uzakonitvijo postopka lahko in morali ustvariti nadzor?
Seveda stvari niso vedno tako idilične, kot je to videti pri omenjenih dveh zvezdnikih. Dejstvo, da je nadomestno materinstvo prepogosto prepuščeno zakonom trga in da narava v ta človekov poseg vplete več čustvovanja, kot ga v tem »biznisu« predvidevajo odvetniki, je dovolj za neskončno število prepletov in zapletov.
Denimo: nadomestna mati se med nosečnostjo in po porodu naveže na otroka in prekine pogodbo – ki je že tako pravno nična, in to celo v primeru, ko nadomestna mati donosi otroka, ki genetsko ni njen sin ali hči. Nadomestna mati si torej lahko premisli in otroka obdrži. Kako strašno je to za par, ki je z biomedicinsko pomočjo končno ustvaril »svoj« zarodek in ga vgnezdil v njeno maternico. Otrok, ki je genetsko njun, postane po rojstvu njen in ona ga lahko obdrži. Ali pa primer, ko otrok ni po okusu naročnikov – ni dovolj lep, ima kakšno telesno pomanjkljivost, je bolan ... in naročnika si premislita. Čigav je otrok, če ga po vsem tem zavrne še nadomestna (običajno revna) mati?
O tem, da lahko znanstvena vsemogočnost zunaj okvirov medicinske etike poveča število problemov, povzroči kaos in psihološke drame, pričajo številni primeri izkoriščanja tržno usmerjenega nadomestnega materinstva. Neurejena zakonodaja te stvari še posebej zapleta v Indiji, na Kitajskem, na Poljskem in drugod, kjer poskušajo ženske v stiski v vlogi nadomestnih mater z denarjem bogatašev – ki za izpolnitev starševskih sanj plačujejo bogato ali nesramno malo – rešiti temeljne probleme lastnega obstoja in obstoja svojih družin.
Inkubator za denar
Na Kitajskem je na internetu prijavljenih nešteto agencij za posredovanje med pari, ki bi radi dobili otroka, in nadomestnimi materami, ki jim ga lahko rodijo. Takšno množično povpraševanje je gotovo dovolj velik razlog za uzakonitev, vendar pa se je ta za zdaj prelevila v nasilje in lov na nadomestne matere. V imenu etike namreč zdaj ženske, pri katerih sumijo, da nosijo otroka po naročilu, prisilijo v prekinitev nosečnosti. »Biznis« kljub temu nemoteno napreduje. Edina stvar, ki so jo s tem dosegli, je, da so nadomestne matere umaknili v podzemlje in da so postale inkubatorji, v katerih bo rastel predvsem zaslužek tistih, ki trgujejo z ljudmi.
Več v Jani št. 6, 7. 1. 2011
