Borut Bassin se je s košarko spogledoval že kot otrok, saj  je mladež v središču Ljubljane prosti čas preživljala povečini na  igrišču – najraje so zahajali na tisto  pri Cekinovem gradu.
Nedolžno igranje v prostem času je postalo pri 13 letih, ko je vstopil v košarkarski klub Olimpija, veliko bolj resna zadeva. »Takrat smo sicer trenirali več športov hkrati, sam sem poleg košarki veliko pozornosti namenjal nogometu in hokeju.  Bili so drugačni časi, treningi so bili veliko manj zahtevni kot danes,« se spominja.
Bassin, ki je z Olimpijo dosegel več naslovov državnega prvaka, z državno reprezentanco Jugoslavije pa tudi osvajal odličja na evropskih  in svetovnih prvenstvih, pravi, da so bili športniki v njegovih časih nekaj čisto drugega kot danes. »Takrat je treniral tisti, ki je bil naravni talent in se je zelo trudil, saj nismo jemali ne prehranskih dodatkov ne poživil. Trenirali smo enkrat na dan ali pa še to ne, kar nam je omogočalo, da smo poleg v športni karieri lahko uživali v lagodnem življenju mladostnikov. Če se ti je zljubilo, si šel za teden na morje, zaradi česar je bil trener sicer malo hud, a če si bil dober, si se izognil sankcijam.«
Brez zvezdniškega statusa
»Sprva smo bili vsi amaterji, saj za igranje nismo bili plačani, šli pa so nam toliko na roko, da so nas zaposlili v katerem od podjetij. Tam smo bili na plačilnem seznamu, čeprav nismo delali, ampak le trenirali in tekmovali. Sam sem bil tako kot še številni moji kolegi zaposlen v Žitu,« pove Bassin. Danes je za športnike veliko težje. »V športu – tudi v košarki –  se vrti ogromno denarja in prav na račun tega od športnikov včasih zahtevajo nemogoče in gre vse skupaj vedno bolj v skrajnosti. Danes profesionalni športnik živi le še za šport in skorajda nima zasebnega življenja. Ti napori so včasih že nadčloveški in po mojem je tudi na račun tega vedno več poškodb. Da ne govorimo o dodatkih, ki omogočajo boljše rezultate.«
Bassin, Oblak in Gale
V njegovih časih  so se športniki veliko več družili, skupaj so obiskovali športne prireditve in bili zvesti navijači. Z  nogometašem Branetom Oblakom in hokejistom Jožetom Galetom so bili znamenita neločljiva trojka. O Branetu Oblaku prav, da  mu je uspel veliki met, saj se je uveljavil kot nogometaš, trener in selektor – tako doma kot v tujini.

Več v Jani, št.9, 1.3.2011