Mediji smo jim z veseljem prisluhnili, ker so njegove izjave vedno zbujale pozornost. Včasih je bilo ljudem, ki so bili označeni kot rugljevci, najbrž težko. Mnogi so se skrivali. Danes so na to, da so bili Rugljevi učenci, ponosni. Upravičeno. In res je, kar je zapisala njegova učenka Dijana: dr. Rugelj je za vsesplošno krizo čedalje bolj aktualen. Vizionar, ki je že zdavnaj napovedoval smer, v katero drvi naš svet. Sveta ne moremo spremeniti, naučil pa nas je spremeniti sebe.
Mediji vsekakor pogrešamo kakšnega žmohtnega govorca, ki razburka javnost in tudi predlaga rešitve, tako kot jih je dr. Rugelj. A njegov duh je živ. Čas je pokazal, da je njegova zamotana in dolgotrajna psihoterapija obrodila dragocene sadove. Pomagal je številnim ljudem, ki so danes vidni oblikovalci slovenskega javnega mnenja in sledijo njegovim idejam. Pazite. Med vami je vedno kje kakšen rugljevec, ki vam bo, če ste leni in zaslepljeni, zmešal štrene.
Poiskali smo nekaj posameznikov, ki širijo Rugljevo sporočilo, med njimi dva najvidnejša: dr. Andreja Perka, terapevta, ki nadaljuje delo po njegovi socialno-andragoški metodi, in njegovega sina, dr. Sama Ruglja, prodornega publicista in založnika. Dr. Perko svoja spoznanja objavlja v strokovnih člankih pa tudi v zelo iskanih knjigah: Samopodoba ljudi v stiski, Družina na Križpotju, Otroci alkoholikov in tiranov, Poletje je dalo na glavo klobuk (to sta napisala skupaj z ženo) ter zadnja, aktualna, ki je pravkar izšla, Pijan od življenja. Andreju dela ne bo zmanjkalo, saj je ljudi v stiski vedno več. Trenutno ta trdni mož oskrbuje z življenjsko močjo skoraj 150 duš. Dr. Samo Rugelj, ki tudi zaradi svoje plodne ustvarjalnosti čedalje bolj spominja na očeta, pomembno prispeva k (pre)buditvi slovenskega naroda, še posebej kar se tiče izobraževanja o bralni kulturi. Pred kratkim smo tudi v Jani pisali o njegovi knjigi Delaj, teci, živi, s katero je številne spodbudil k teku. Je pa še mnogo posameznikov, ki so leta preživeli v Rugljevi terapevtski skupnosti. Nekaj smo jih našli in vprašali, kako živijo zdaj, ko ga ni več.
Hvala bogu, da mi je žena rešila življenje z ultimatom Rugelj ali ločitev
Andrej Perko, najvidnejši Rugljev učenec, sodelavec in koterapevt, dr. psihologije in kliničnopsihološkega svetovanja: »K dr. Ruglju sem prišel z ženo leta 1984, v znamenito ambulanto na Bohoričevi ulici. Zaradi alkoholizma se mi je življenje ustavilo, študija nisem bil sposoben končati. Hvala bogu, da je žena hitro ukrepala in mi tridesetletnemu rešila življenje z ultimatom zdravljenje ali razveza. Najino življenje v terapevtski skupnosti sva opisala v knjigi Poletje je dalo na glavo klobuk. Dr. Rugelj je bil velik človek, včasih malo grob v besedah, vendar z velikim darom razumevanja človeka v stiski in z vizijo, kako mu pomagati. V dobrih dvajsetih letih zorenja v njegovi skupnosti sem imel milost, da sem se ob njem oblikoval kot človek in tudi kot strokovnjak. Njegova metoda je nekaj posebnega in več kot samo psihoterapija. Človeku spremeni način življenja, razmišljanja in ga katapultira med elitnike. Med ljudi, ki se dosmrtno trudijo delovati na najpomembnejših življenjskih področjih – poklicnem ustvarjanju, v odnosih z drugimi ljudmi, zlasti z najbližjimi, to je z ženo, možem, otroki. Večina ljudi, ki so se znašli v tako globoki stiski, da se iz nje ne znajo rešiti, je, preprosto rečeno, živela narobe, ali kot je dr. Rugelj slikovito zapisal, padli so na izpitu iz umetnosti življenja. Ljudje, ki so skrbeli za svoj vsesplošni telesni, intelektualni in duhovni razvoj, praviloma uspešno rešujejo osebne stiske, ker imajo dovolj potenciala in življenjske moči. Pri lagodnežih in uživačih pa se slej ko prej zalomi, kajti v življenju iščejo bližnjice do ciljev, kar se jim kasneje maščuje, da svojih težav ne zmorejo in ne znajo reševati. Nekateri med njimi so poiskali pomoč pri dr. Ruglju, sedaj prihajajo tudi k meni. Ugotovil sem, da jih večina živi neodgovorno. Odtujeni so od samih sebe, narave in drugih ljudi, kulture itn. Tako sem, poleg mnogih terapevtskih sredstev, ki jih je uporabljal dr. Rugelj pri urejanju ljudi v stiski, uvedel obvezen obisk ene kulturne prireditve na mesec. V poštev pridejo obiski koncertov klasične glasbe ali gledaliških predstav. Zanimivo je, kako mnogi z navdušenjem opisujejo svoja doživetja in je zanje ta svet popolnoma novo odkritje, čeprav so visoko izobraženi in bi pričakoval, da jim je lepota resne glasbe poznana. Ne, večinoma so ljudje, tudi tisti z diplomami in doktorati znanosti, v resnici kulturni barbari. Dr. Rugelj je bil vizionar. Njegova tragika je v tem, da ga drugi strokovnjaki, zlasti na področju alkohologije, niso ali pa ga niso hoteli razumeti. Njegova spoznanja so omalovaževali, na drugi strani pa so njegova terapevtska sredstva uvajali v svoje metode zdravljenja ljudi v stiski – seveda brez omembe avtorja. Vendar so kljub temu njegova spoznanja živa in mnogi se ga spominjamo z globoko hvaležnostjo.«
