Preprost pozdrav »dober večer« je bil ganljiv, sledila je šaljiva pripomba, da so ga bratje kardinali prišli iskat na konec sveta. In nato prošnja, naj verniki molijo zanj, preden je zbranim in svetu podelil blagoslov. Papež Frančišek je pri priči požel odobravanje in simpatije, ljudje, ki so mu blizu, pa so z veseljem spregovorili o njegovem življenju, delu in neizmerni skromnosti.
Kmalu po tistem, ko se je v sredo, 13. marca, zvečer iz znamenitega dimnika nad Sikstinsko kapelo v Rimu pokadil bel dim, se je množica vernikov in radovednežev začela zgrinjati pred baziliko svetega Petra, da bi pozdravila novoizvoljenega papeža. »Želim si, da bi se imenoval Frančišek in da bi Cerkvi vrnil ponižnost, ki jo potrebuje,« je novinarju italijanske televizije dejala gospa, ena od mimoidočih, ki so hiteli na trg.
Kot da bi bila njena želja v celoti uslišana! Novi papež je dokaj nepričakovano postal argentinski kardinal Jorge Mario Bergoglio, jezuit, za papeško ime pa si je izbral Frančišek, po svetem Frančišku Asiškem, asketskem teologu, zavetniku šibkih in revnih, ki se je že v svojem času uprl cerkvenemu razkošju, ki je zameglilo pravi nauk in vsebino vere.
Kdo je Frančišek?
76-letni Jorge Mario Bergoglio je prvi neevropski papež po več kot 1300 letih, ko je postal vrhovni vodja Cerkve papež Gregor III., doma iz Sirije. Prav tako je prvi jezuit na tem položaju in prvi papež iz Latinske Amerike.
Njegova družina izvira iz italijanskega Piemonta, od koder se je njegov dedek konec 19. stoletja v iskanju boljšega življenja preselil v Argentino. Je četrti od petih otrok v družini železničarja in gospodinje, ki je živela zelo skromno, to ga je tudi zaznamovalo.
Na univerzi v Buenos Airesu je študiral kemijo in se preživljal z različnimi deli, med drugim kot varnostnik na vratih plesnega kluba, imel pa je tudi dekle, je povedal. Bila je ena od prijateljev, s katerimi se je družil v mladosti.
Pri enaindvajsetih letih je resno zbolel in odstraniti so mu morali del pljučnega krila. Pozneje se je usmeril v študij filozofije in teologije, pa tudi književnosti in umetnosti. Duhovnik je postal precej pozno, pri 32 letih, je pa kmalu začel prevzemati pomembnejše cerkvene funkcije.
Ljubitelj tanga.
Vsi, ki poznajo novega papeža, poudarjajo predvsem njegove skromnost, umirjenost in predanost delu za revne. Nepozabno se je vtisnil v srce vernikov, ko je kot nadškof Buenos Airesa na veliki četrtek obredno mazilil noge vernikom: bolnikom, otrokom in nosečnicam, kot simbol verovanja v življenje.
Po milijonskem Buenos Airesu se je vozil z avtobusom in podzemno železnico in ni imel niti svojega avtomobila niti šoferja. Mimoidoči so ga lahko srečevali z vrečko v roki, ko se je vračal domov in spotoma opravil še nakupe, saj si je večinoma kuhal sam.
Za papeža, ki prihaja iz Argentine, ni nič nenavadnega, da ima rad tango in nogomet. Bergoglio je navijač domačega kluba San Lorenzo in ima tudi člansko izkaznico podpornikov kluba. Njegovi znanci vedo, da ga navdušujejo romani Dostojevskega, Chagallova slika Križanje v belem ter roman Babettina gostija pa tudi Beethovnova glasba. Bergoglio je avtor več knjig, ena je nastala v sodelovanju z judovskim rabinom Abrahamom Skorko, s katerim sta prirejala verske pogovore.
