Večkrat v svojih prigodah omeni svojo drago ženo Nino. Novinarko, piarovko, ki je pred tremi leti doživela težko prometno nesrečo. In kot da to še ni bilo dovolj, jo je pred nekaj meseci obiskala še ena preizkušnja. Za njo je kemoterapevtsko zdravljenje raka, pred njo pa novi izzivi, ki jih je zaradi zdravljenja morala za nekaj časa zamrzniti. Mednje sodijo ples v plesnem klubu Zebra – Ninina bližnjica do sreče, poročno potovanje in še nekaj sladic čaka, da vanje ugrizne par, ki nam s svojim pogumom odpira oči. Zaradi njiju drugačnost postaja manj drugačna.
V Jani nas s svojim razmišljanjem trezni vaš mož Gal, ali tudi sami beležite svoje prigode in nam lahko prišepnete kakšno, ki vas je razjezila?
Pravzaprav ni veliko stvari, ki bi me jezile. Morda me je v času, ko se je moje telo borilo z novo preizkušnjo, z rakom, najbolj jezilo to, da sem na trenutke pozabila, kako sem si obljubila, da mi ne bo več žal stvari, ki jih več (ali še) ne morem početi, ampak se bom veselila stvari, ki jih še vedno in spet lahko počnem.
Ste cikel kemoterapij zaključili?
Zdravljenje je za mano in zdaj delam za to, da se energijsko vrnem tja, kjer sem bila pred to odisejado. Povedali so mi, da bo trajalo kakega pol leta, da bom spet na tisti točki.
Ste lahko našli smisel v naporni izkušnji, kakršno je prebolevanje raka?
Takšna izkušnja te precej utrudi. Ne samo fizično. Ponudi ti oziroma ti kar vsili celo paleto razmišljanj o tem, kako si živel, morda še bolj, kako nisi. Soočiš se z inventuro svojega življenja. Seveda to sploh ni slabo!
Kako človek z vašo izkušnjo gleda na situacijo, v kakršni smo se znašli? Najbrž lahko ponudite veliko nasvetov, kaj je v življenju bistveno.
Nikoli se nisem in se tudi zdaj ne čutim dovolj modro in predvsem poslano, da bi imela pravico dajati nasvete drugim ljudem. Moj »nasvet« je torej lahko samo, da spoštujmo svoje življenje in čim manj v svoj besednjak uvrščajmo besede ne morem, ne znam, to se ne da ... Naučila sem se, da zmoremo veliko več, kot se nam zdi, in da lahko vsak svoje meje premika precej višje in dlje, kot si misli.
Boste še plesali? Vaš Plesni klub Zebra je čedalje prepoznavnejši. Sloveniji ste priplesali kup odličij.
Seveda bom nadaljevala s plesom. Ples je moja bližnjica do sreče. Moj aspirin in vsesplošni dušni terapevt. Ples je preprosto najboljše zdravilo za celoten paketek od palcev na nogah do vršičkov las in vse, kar je vmes. Je pravo darilo za dušo in telo. Plesni klub Zebra združuje plesalce in plesalke na vozičkih in njihove plesne partnerje. Za plesalce in plesalke na vozičkih pomeni socializacijo, aktivacijo, dviguje samozavest in splošno telesno pripravljenost. S plesnimi predstavami, tekmovanji in izobraževalnimi predstavitvami na osnovnih šolah se rušijo stereotipi o invalidnosti. Premikajo se meje, odlepljajo se nalepke, drugačnost postaja manj drugačna.
Nekaj se je govorilo o vajinem otročičku, pa poročnem potovanju, ki vaju še čaka.
Najprej se na najinem koledarju v jeseni na veliko sveti poročno potovanje! Komaj čakava in veliko sanjariva o tem. Potovanje sva morala preložiti zaradi mojega zdravljenja, kot sva morala preložiti nešteto drugih življenjskih sladkorčkov. Zdaj nastopa čas, ko se bova lahko posladkala za vse za nazaj! Zdi se, kot da sva samo zamrznila poslastice za kasneje, zdaj pa jim bova počasi vdihnila življenje. Z Galom sva sestavila seznam vseh stvari, ki sva jih in jih še pogrešava in jih želiva doživeti v najinem življenju. Od tistih skoraj instantnih drobnih radosti do takšnih, ki se zdijo v tem trenutku vrtoglavo visoko leteče – pa gotovo niso, saj ves čas premikamo meje, kajne?
Pomagajmo jim do novih medalj! Plesni klub Zebra – prvi klub za ples na invalidskih vozičkih – želi tudi letos omogočiti gibalno oviranim plesalcem in plesalkam ter njihovim soplesalcem udeležbo na največjem mednarodnem tekmovanju v plesu na vozičkih na Nizozemskem, ki poteka pod okriljem paraolimpijskega komiteja, in prvič tudi v angleškem Manchestru. Čeprav so v primerjavi z večdesetletno evropsko tradicijo plesa na vozičkih v Zebri še mladi po stažu, so Sloveniji na štirih mednarodnih tekmah doslej priplesali že 5 bronastih, 13 srebrnih in 8 zlatih medalj. A udeležba na mednarodnih tekmovanjih je velik finančni zalogaj. Delno stroške uspejo kriti sami, vsega pa vseeno ne zmorejo. Na pot do novih zmag jim lahko pomagate tudi vi! Najlepše pri tem je, da vam ni treba seči globoko v žep. S sporočili SMS lahko darujete 1 evro v fond naših tekmovalcev in jim tako omogočite udeležbo na mednarodnih tekmah ter nove vrhunske rezultate. Operaterji mobilne telefonije, Telekom Slovenije, Si.mobil in Tušmobil, se odpovedujejo vsem prihodkom od poslanih sporočil SMS. Pogoji in navodila za sodelovanje pri storitvi SMS Donacija so objavljeni na spletni strani www.dsis-drustvo.si. Pošljite SMS s ključno besedo PLES na 1919 in prispevajte 1 evro za uspešne podvige naših plesalcev in plesalk PK Zebra.
