»Ker je vsak človek sam odgovoren za svoje zdravje, ni čudno, da se vse več ljudi zanima ne le za uradno medicino, temveč tudi za komplementarne metode, ki so lahko odlična preventiva, lahko pa tudi pomagajo lajšati ali celo odpravljati številne zdravstvene težave,« razmišlja stomatologinja Mira Kordiš.
So tudi druge poti
Kot zobozdravnica je imela zaradi prisiljene drže hude bolečine v predelu ramen in vratu; še mnogo prej pa se je srečala z bolečimi občutki tesnobe. Iskala je možnost, kako iziti iz teh občasnih stanj; najprej z »uradno« pomočjo v obliki tablet, kasneje pa si je rekla, da mora biti tudi drugačna pot. In ko je človek pripravljen, se ta sama pojavi. »Pri jogi sem se naučila pravilnega dihanja in sproščanja mišic, ki so bile zaradi dela v prisiljeni drži precej zategnjene; s tem pa so postopno popustile tudi bolečine v vratu in ramenih.« Kasneje se je srečala še s či gongom; odločila se je za več stilov te vadbe, še zlasti blagodejna pa je bila vaja lebdeči žerjav, ki jo imenujejo tudi medicinski či gong. »Pozitivni učinki so bili presenetljivo hitri in blagodejni, saj z medicinskim či gongom delujemo na naše fizično in čustveno telo. Lebdeči žerjav je tudi lažji od drugih vaj či gonga in za njegovo izvajanje ni ovir. Ker je preprost in nezahteven, ga lahko izvajamo kadarkoli, kjerkoli, najlepše pa je kar v naravi,« pojasni Mira Kordiš. Temelji na posnemanju nežnih gibov žerjava in ob vodenem oziroma nadzorovanem dihanju odpira meridiane, da postanejo pretočni za svežo, zdravo energijo. To mentalno pošljemo v vse organe in vsako celico, hkrati pa odvajamo star, bolan či. Sestavni del vadbe so tudi zdravilni zvoki, ki še dodatno očistijo in sprostijo telo ter krepijo zdravje. »Zdravilni zvoki hitro spremenijo čustveno razpoloženje, saj preobrazijo stres v vitalno energijo. Ker smo v času, polnem negotovosti in skrbi, je to še zlasti dobrodošlo, če že ne kar nujno,« je prepričana naša sogovornica.
Hoja po puščavi
Mira Kordiš tudi ugotavlja, da ima po či gongu – čeprav je nežen in nezahteven – veliko več moči. Njena dobra kondicija se je potrdila tudi na nedavni poti po Jordaniji: »V desetih dneh smo prehodili 104 kilometre po puščavi. Hoja v tišini je omogočala posebno doživetje – okoli nas tako rekoč nič, zato smo lažje opazovali svoje notranje dogajanje. Puščava je zanimiva, lepa, pa tudi zahtevna. Sipine tvorijo tudi visoke vzpetine, lahko jih primerjamo z gorami, in sprva sem se bala, kako bom sploh prišla tja gor; navsezadnje bom kmalu stara 71 let!« Pa je šlo tudi v najbolj strm breg: majhen korak, dih, majhen korak, dih … Po opravljeni poti si je – kot se je naučila pri či gongu – večkrat potolkla po kolenskem pregibu, kjer se po telesnem naporu rada skladišči sečna kislina in povzroča bolečine, z udarci pa se njena koncentracija razprši. Ponovno pa je tudi ugotavljala, kako učinkovita je nežna masaža ali skoraj božanje utrujenih ali bolečih predelov.
