Sestanemo se v ljubljanskih Fužinah. Nikjer drugje ni primernejšega kraja za pogovor in fotografiranje glavnega igralca filma Čefurji raus! Benjamin Krnetić je bil v množici kandidatov, ki so prišli na avdicijo, prva in edina izbira režiserja Gorana Vojnovića, čeprav je bil takrat zaradi neke druge vloge videti povsem drugače. Goran Vojnović pravi, da je Benjamin, 25-letni Ljubljančan, študent četrtega letnika AGRTF, prav »rojen« za vlogo Marka Đorđića.
Benjamin Krnetić je marljiv študent četrtega letnika AGRTF. Trenutno je angažiran v ljubljanski Drami v predstavi Gospoda Glembajevi v režiji Ivice Buljana. Fant, ki ga tam upodablja, ima plemenito ime Ulanski Oberleutnant von Ballocsanszky ter uživa v razkošju in svetovljanstvu visoke družbe. Torej v svetu, ki je kakšnih sto let daleč od obdobja, ko se je pojavil fenomen čefurstva. A Benjamin pravi, da se izvrstno znajde v obeh vlogah.
»Divjak« med čefurskimi lepotci. Sin Bosanke Fatime in bosanskega Srba Vlade (oba sta prišla v Slovenijo med študijem in Benjamin je bil rojen v Sloveniji), ki je odraščal v Mostah, o katerih pravijo, da so še hujše od zloglasnih Fužin, je v resnici v marsičem podoben glavni osebi iz romana Čefurji raus! Že pred leti, ko je bral to knjigo, je slutil, da bi znal interpretirati glavnega junaka. A ta misel je potonila v pozabo, vse dokler ni izvedel, da Goran Vojnović pripravlja avdicijo in išče igralce, ki bi upodobili Marka in njegove tri prijatelje, s katerimi skupaj zapravljajo dneve ter povzročajo različne težave, v vsem tem pa se posredno, in to tako v knjigi kot v filmskem scenariju, kristalizirajo pretresljive zgodbe in krojijo boleče usode priseljencev iz bivše Jugoslavije in njihovih potomcev, ki se z uporništvom in kriminalom odzivajo na nesprejemanje v slovenski družbi.
Benjamin se je na avdicijo prijavil z dolgo brado in dolgimi lasmi. Pravi, da je bil kot pravi divjak v primerjavi z vsemi drugimi resničnimi in »ponarejenimi« čefurji, ki so na avdicijo prišli »urejeni« v značilnem slogu. Benjamin je zato iz denarnice potegnil osebno izkaznico in dejal: »V resnici sem takšen.« Ni gojil prevelikega upanja, hkrati pa tudi ni bil povsem ravnodušen do morebitnega neuspeha. Želel si je to vlogo. Še ko je videl svojo podobo divjaka na steni med vsemi tistimi čefurskimi »lepotci«, ki so tako kot on opravili avdicijo, ni imel kaj dosti upanja, da ga bodo izbrali.
Ježila se vam bo koža. Režiser Goran Vojnović je razmišljal povsem drugače. Benjamin mu je bil takoj všeč. In izkazalo se je, da je imel prav. Benjamin se je namreč z lahkoto prelevil v Marka. »Čudovita izkušnja,« pravi Benjamin, ko se spominja snemanja v vročih dneh in soparnih nočeh v Fužinah in v Bosni. Najbolj srečen je zato, ker se mu je ponudila priložnost, da igra ob boku izvrstnih igralcev, in to tako slovenskih kot bosanskih, ki jih je pred leti z očetom občudoval v filmih, ob katerih je odraščal. »Ker film v veliki meri sloni na odnosu sin Marko-oče Radovan, ki je eden od najlepše stkanih in ganljivo zapletenih odnosov, sem bil nadvse srečen, da igra očeta Emir Hadžihafisbegović, vrhunski bosanski igralec. Pa tudi sicer so stvaritve igralcev, ki igrajo starše mojih filmskih prijateljev, tako dobre, da se mi, ko se spomnim na nekatere kadre in besedilo, naježi koža. Domnevam, da jih bodo tako čustveno doživeli tudi gledalci.«
Svet je njegov. Je bil Benjamin v nasprotju z Markom bolj priden fant? »Ne, nisem bil priden. Še zdaleč ne komu za zgled. Uporniški značaj, prehitri odzivi, želja, da bi odpravil krivice, ki se dogajajo tudi drugim … Uh, še vedno me nosi. No, moja sreča je, da sem vedno vedel, kaj želim, in da sem vedno znal to svoje uporništvo poudariti in ga usmeriti v stvari, ki me zanimajo. Zanima pa me ogromno stvari, s katerimi se želim izraziti, tako da me ni nikoli tako zelo zaneslo, da bi izgubil vajeti življenja, kot se je to zgodilo moji osebi v filmu.«
