Začelo se je nenadoma, s hudimi, stopnjujočimi se bolečinami v trebuhu. Ne zaradi obolele prostate, kot so menili urologi v UKC, pozna preiskava krvi je pokazala hudo vnetje v telesu. Sledila je kolonoskopija – toda zdravnik, nesramen in aroganten, ga je po silno bolečem pregledu odslovil. Takrat je imel v trebušni votlini že liter razlitega gnoja, a to se je izkazalo šele kasneje. Edi Rakovec se ima za preživetje zahvaliti samo svojemu sinu, ki ga je namesto domov nemudoma odpeljal k osebni zdravnici. V jeseniški bolnišnici so postavili pravilno diagnozo: absces! Takojšnja operacija mu je rešila življenje, a danes je invalid. »Imam srečo, živim! Toda nikoli ne bomo vedeli, koliko ljudi je nima. Moja jeseniška zdravnica pravi, da o svoji izkušnji ne smem molčati!«
»Zakaj so v urološki ambulanti potrebovali štirinajst dni, da so ugotovili, da očitno ne gre (le) za težave s prostato? Zakaj mi niso takoj odvzeli krvi za preiskavo?« se sprašuje štiriinšestdesetletni Edi Rakovec, upokojenec, ki je kot zaljubljenec v šport in rokometni sodnik le malokdaj potreboval zdravstveno pomoč. »Zakaj niso opravili CT-slikanja? So stroški res tako veliki, da takega pregleda ne omogočijo navadnemu upokojencu, ki je štirideset let plačeval v zdravstveno blagajno? Bi ravnali enako, če bi bil na mojem mestu tajkun ali politik?« postavlja vprašanja vodstvu UKC in javnosti, da ne bi po nepotrebnem preživljal kalvarije še kakšen bolnik. »Zakaj pri kolonoskopiji nisem mogel dobiti injekcije? Po posegu sem odšel ponižan.« Na vsa ta vprašanja, ki jih je Edi Rakovec zastavil vrhu UKC, strokovnega pojasnila do danes ni dobil, opravičil pa se je generalni direktor UKC Simon Vrhunec.
Neopisljive bolečine. Kako se je začelo? »Med gledanjem televizije me je začel boleti trebuh, naslednji dan je bila bolečina še hujša.« Njegove osebne zdravnice v ambulanti na Golniku ni bilo, zdravnik, ki jo je nadomeščal, je posumil na prostatitis in ga napotil na ljubljansko polikliniko k urologu. »Dal mi je napotnico, na Polikliniki so me takoj sprejeli, mlad urolog me je poslal na odvzem vode, ne na odvzem krvi. To je bila velika napaka, se je izkazalo!« Ediju je dal injekcijo proti bolečinam, mu predpisal antibiotik in ga čez teden dni naročil na kontrolo. »Prišel sem in pristal pri drugem urologu, ta mi je predpisal druge antibiotike, neke tablete za prostato, in me poslal na odvzem krvi, a ni počakal na izvide – poslal me je domov in naročil, naj pridem čez štiri dni.« Bolečine so bile vedno hujše, dnevno je vzel tudi pet tablet! »Grozno je bilo, teh bolečin se ne da opisati. Veste, v tistih štirinajstih dneh sem shujšal osem kilogramov, ker nisem mogel jesti. Prisilil sem se pojesti le šest pudingov in devet banan, strašen odpor do hrane sem imel!« Tretji urolog, h kateremu je prišel 24. junija, se je zavzel zanj. »Odredil je pregled z ultrazvokom, ponovno me je poslal na odvzem krvi, vode in na rentgensko slikanje trebuha.« Nov izvid, na katerega je urolog dr. Smrkolj počakal, je jasno pokazal, da je v telesu hudo vnetje. »Osebno me je odpeljal v urgentni blok UKC – za vse se mu iskreno zahvaljujem.« Abdominalna kirurginja ga je zaradi praznika čez dva dni napotila na kolonoskopijo, tam pa je doživel ponižanje zaradi nesprejemljivega odnosa zdravnika, zaradi katerega danes sprašuje vodstvo UKC, ali je bilo to zdravniško etično!
