Oče, ki ga ni nikoli spoznal, naj bi bil že zdavnaj pokojni, je namreč vedno trdila njegova mama. A ženi Aniti nekaj ni dalo miru; po daljši raziskovalni akciji je našla Zlatkovega očeta Zorana živega in zdravega. Po pomoč se je obrnila na POP TV in v oddaji Vid in Pero šov je taksist iz Dola pri Hrastniku prvič v življenju objel svojega očeta. Ganljivemu trenutku je bila priča vsa Slovenija.
Samo predstavljamo si lahko, kako sta se počutila oče in sin, ko sta si padla v objem po toliko letih. »Tega ni mogoče opisati z besedami,« nam je dejal Zlatko, ko smo ga obiskali nekaj dni po enem najlepših dogodkov v njegovem življenju. Toliko so si imeli povedati in toliko je bilo treba nadoknaditi, da so bili trije dnevi, ki so jih preživeli skupaj po snidenju v oddaji, šele začetek, pravijo.
Nekaj je manjkalo. Zlatkova starša sta se spoznala, ko je mladi Zoran iz Lazarevca pri Beogradu služil vojaški rok v Rimskih Toplicah. Sad njune velike ljubezni je bil Zlatko in mlada dva naj bi iskala možnost, kako bi lahko zaživeli skupaj kot družina. »Oče mi je povedal, da naj bi celo nameraval graditi hišo za našo družino nekje pri Brežicah,« je povedal Zlatko. Nepremostljive kulturne razlike, vmešavanje staršev mladih dveh in nesrečna naključja naj bi vplivali na razpad njune zveze. Zoran se je vrnil v Lazarevac, ko je imel Zlatko dva meseca; odtlej se nista več videla. Zaradi maminih težav z zdravjem – imela je epilepsijo in duševne težave – sta skrb za otročiča prevzela njena starša. Lepo sta skrbela za svojega vnuka, a kljub temu življenje ni bilo enako, kot bi bilo s starši. Mama zaradi svojih težav nekako ni odigrala prave vloge v njegovem življenju, zato je upal, da bo nekoč srečal očeta ali ga bo ta poiskal. Stara starša sta mu zaupala, da živi nekje v Srbiji. Po njihovi smrti je našel fotografije postavnega mladeniča v vojaških oblačilih – takoj je vedel, da je to njegov oče. Vedno se je spraševal, kakšen je, kako živi, se kdaj spomni nanj, kako bi on reagiral v kakšni situaciji, katere lastnosti je podedoval po njem, ali ima morda še kakšnega brata in sestro. »Čutil sem, kot da del mene manjka.« Zato se je odločil, da ga bo poiskal. A mama mu je vzela upanje; o njem ni hotela govoriti, zato je rekla, da je umrl. »Nekako sem ji verjel, kljub temu pa sem ženi vedno govoril, da bom nekoč šel v Srbijo, poiskal njegov grob in mu v spomin prižgal svečo. Potem bi bil vsaj pomirjen.«
Anita je našla Zorana. Ko je Zlatkova mama pred tremi meseci umrla, sta z Anito našla očetova ljubezenska pisma. Iz njih veje ljubezen, Zoran je ljubil Alenko in upal, da bodo nekoč spet skupaj. »Ko sva se srečala, mi je dejal, da je bila njegova največja ljubezen.« Morda je tudi zaradi tega minilo še skoraj desetletje, da si je ustvaril drugo družino.
Ob prebiranju pisem Aniti nekaj ni dalo miru, imela je občutek, da Zoran ni mrtev. Začela ga je iskati, ne da bi o tem povedala Zlatku. Če se bo iz tega kaj izcimilo, naj bo presenečenje, si je mislila.
