Gojc, ki je papež (precej podoben priljubljenemu Frančišku), in Boris Kobal, ki igra dokaj agresivnega zamejskega Slovenca (kar tudi je). Poslednji terminal, kot je naslov komediji, je sicer nastal pred tremi leti in bil velika uspešnica v Kopru, do Ljubljane pa je prišel šele sedaj. Če se hočete razvedriti, nikar ne zamudite predstave!
Gojmir Lešnjak Gojc
Z Gojcem sva sedela ob kavi v soboto zjutraj, tik preden je po dveh letih ponovno snemal oddajo Muzika je to. Jutranji pivci kave so se ob njegovem prihodu drezali, češ, glej, tisti igralec gre.
Srečala sva se na dan, ko je v Beogradu pogreb Jovanke Broz. Če bi živeli v nekem drugem času, ali bi bili pionirček na pogrebu gospe Broz?
Seveda. Poslovili smo se od poslednje ikone, kontroverzne, kot je bila tudi Jugoslavija. Nikakor nisem eden tistih, ki objokuje stare čase. Mi je pa žal, da nismo tako modri, da bi znali pozitivno iz preteklosti nesti s seboj v nove čase. Tako vedno vse porušimo do tal in začnemo znova. Vedno sem bil za obnovo starih hiš, ne pa za rušenje in gradnjo novih.
Kapitalizem vsekakor ni nekaj novega.
Za nas je bil to korak nazaj. Bili smo že na ravni skandinavskih družb, kjer veliko pomenijo moralne vrednote in sociala. Temu lahko rečemo tudi moderni socializem ali socialni kapitalizem. Prepričan sem, da je večina državljanov Slovenije izredno poštena, delavna, skromna in živi v upanju. To upanje pa kazijo kvazielite. Pod pojmom elita si človek predstavlja, da so to ljudje, ki izpolnjujejo vse kriterije visokih moralnih in civilizacijskih norm. Upam, da bomo nekega dne učakali tako elito.
Ali se o bankirjih lahko napiše komedijo ali so preveč dolgočasni?
Verjetno se da. Nisem prepričan, da se lahko napiše komedijo buffo, gotovo pa tragikomedijo. Kot bi rekli mladi: »bankirjem fuuul dogaja«, in res, če kdaj, se jim dogaja sedaj. To krizo je treba izkoristiti za očiščenje. Tudi znotraj bančnega birokratskega sistema imajo sedaj priložnost, da ga prečistijo. Pa drugo tudi. Recimo – moja nedavna izkušnja: na tržnici oluščena jedrca prodajajo po trinajst evrov. S soprogo sva letos pobrala najine domače orehe in Zvonka jih je dva dopoldneva tolkla in očistila kakšne pol kile. Se pravi, da je bila na uro plačana 0,40 centa. Njen sklep je bil, da so orehova jedrca na tržnici zastonj. Prosim, da ne bi kaka branjevka preveč resno vzela moje soproge, lahko pa bi ravnanje vlade pokazalo večje spoštovanje do kmeta.
Ko smo že pri prigrizkih: očitno vas je precej manj. Skrivnostna dieta?
Trezen razmislek in zdravnik sta me pripravila do tega. Ni velike skrivnosti: sladkor je veliko zlo. Obstaja odlična knjiga Samomor s sladkorjem, ki jo priporočam v branje. Nič sladkorja in nič bele moke, pa se vse zgodi samo od sebe. In čeravno ima hladilnik znotraj lučko, se ga je zvečer pametno izogibati!
Imamo Slovenci kaj smisla za črni humor, takega, ki je Bosancem pomagal preživeti vojno?
Hvala bogu nam tega ni bilo treba preveriti v življenju, prepričan pa sem, da ga imamo. Nismo samo otožen narod, ampak se radi tudi smejimo. Tudi črnemu humorju. Res je, da nam je moral pri tem pomagati Đuro z balkansko injekcijo, saj po neki logiki veliko bolje razumemo Balkan kot pa severnjaško mentaliteto. Naša balkanska genska zasnova je očitno močnejša od germanske.
No, pa znamo humor uporabiti kot terapijo?
Saj to se zgodi spontano. Veseli ljudje imajo možnost, da če ne že dlje, pa vsaj bolj polno živijo. Optimist vedno lažje prenaša bolezen kot pesimist. In kriza je neke vrste bolezen, kajneda!? Pesimizem, negativnost in bolezen gredo z roko v roki.
Kako to, da v Poslednjem terminalu igrate papeža? Pričakovali bi, da bi bil to Boris Kobal.
Mislim, da je bila to režiserjeva odločitev. Verjetno je logično, da Boris kot človek, rojen v Trstu, igra zamejca. Predvsem je velik izziv, da dva levičarja igrava v gledališki igri, kjer nastopa tudi najvišji predstavnik RKC. Naša odgovornost, da predstavo naredimo korektno, je bila toliko večja. Papež v predstavi ni predmet posmeha. Bog ne daj. Nadel si je ime Celestin in je podoben sedanjemu papežu Frančišku. Želim si verjeti, da je vse, kar slišim in berem o njem, res.
