Si predstavljate, da stalno službo perspektivnega strokovnjaka zamenjate za svobodo? Da se ji odrečete, ker veste, da boste le tako lahko izpolnili svoje resnično poslanstvo? Stipe Milićić, doktor kemije, je svoje poslanstvo našel v kamnu in mu tankočutno prisluhnil. S tem, ko je vstopil v, kot sam v šali pravi, kameno dobo, je končno našel samega sebe. Prosili smo ga, naj nam zaupa, do kod se je dokopal po 20 letih intenzivne meditacije, študija psihoanalize, primerjalne religiologije, logoterapije in mistikov in ali je končno našel, kar je iskal.

Obiskali smo ga v njegovem ustvarjalnem domu in prisluhnili človeku, ki se je našel. »Zmanjšal sem tako želje kot vse ambicije. Vsa skrivnost je v tem, da se vrneš k sebi, k svoji harmonični celovitosti,« je povedal in to celovitost predstavil s simbolično narisanim krogom, razdeljenim na jin in jang. Smisel je našel tudi v tem, da bi lastna spoznanja delil z drugimi. »Tukaj sem, da po meni nekaj nastaja in ne od mene. Sem samo orodje. Prav v tem predajanju je tudi vsa skrivnost.« Razložil nam je, zakaj je tako pomembno biti, živeti v svoji lastni harmoniji, in to ponazoril s krogom. Kako pa prepoznamo, da smo končno v sebi in v ravnovesju? Da delamo to, za kar smo se rodili? Med pripovedovanjem je skiciral omenjene simbole in jih pojasnjeval. Vsa svoja spoznanja namerava likovno predstaviti tudi v knjigi, ker meni, da je grafični prikaz simbolov človekove psihe, njegove duše in duha lažje razumljiv.

»Vrniti se moramo k svojemu jedru (narisal je krog). Družba, v kateri smo odraščali, je storilnostno naravnana. Od nas se pričakuje oziroma zahteva določena usmeritev z določenim ciljem. (Narisal je elipso, ki simbolizira polarizirano, razdvojeno osebnost). Ko se ciljno usmerimo, izgubimo harmonijo. Pri doseganju namišljenega cilja pozabljamo na reči, ki jih imamo zares radi. Tudi ko zastavljeno dosežemo in smo uspešni, nemalokrat ostanemo notranje prazni. Ko določen cilj dosežemo, smo vse drugo zgrešili. Bolj ko smo v nekaterih stvareh uspešni, bolj ostajamo na drugem polu nezadovoljeni (na polih elipse je narisal plus in minus), saj ima vsak uspeh ali dosežek svojo senčno plat. Prej ali slej ta polarizacija osebnost razdvoji, v najhujših primerih pa lahko preide celo v  duševno motnjo (narisano elipso je razpolovil).«

Povedano je izkusil v lastnem življenju. Počutil se je prazno, ker je zaradi doseganja cilja zatajil in zanemaril toliko drugega. Na neki točki mu je postalo vseeno za pričakovanja drugih. »Storilnostno naravnano okolje, ki so mu še včeraj pripadali, nas bo sprva prepričevalo, da delamo napako, vendar se bo kmalu izkazalo, da smo ustvarjalnejši, ko stopimo na lastno pot. Osvobojeni nepotrebnega materiala bomo nagrajeni z dodatno energijo, ki je vpeti v sistem niso deležni. Vse to se zgodi zaradi zavestnega vračanja h krogu, vračanja k lastnemu ravnovesju. Na raznih družbenih področjih ne bomo več izstopali, a se bo naša energija dvigovala. Ta se začne manifestirati v duhovnem gledanju na svet. (narisal je točko nad krogom in nad elipsami). Vse manj smo usmerjeni v  'IMETI' in vse bolj v stanje 'BITI'. Imamo manj, a imamo vse, kar potrebujemo.«

Kamin, vodnjak in kamen. Stipe si je svoj kraški dom uredil tako, da lahko preživi tudi brez elektrike ali vodovoda. Na vrtu ima veliko prostora. Voda v starem kamnitem vodnjaku ob hiši je prav gotovo neprecenljiv zaklad. Je vegetarijanec, vendar ne zaradi kakšnega posebnega razloga, že več kot dve desetletji mu pač takšna prehrana preprosto ustreza. Kamine v ateljejih je zgradil sam, nekaj že odsluženih pa je ponovno oživil. V majhni izbi, v kakršnih so nekdaj živeli naši predniki, so miza, štedilnik in kupi knjig …

Obožuje duhovno literaturo, še posebej K. G. Junga ter dela njegovih učenk in učencev. No, ostanimo pri učenkah, pri ženskem spolu nasploh, ki mu je zelo naklonjen. »Vse velike reči so ženskega spola: umetnost, narava, zemlja, kultura, vojna, ljubezen ...« je našteval Stipe, ki je našel smisel v umetnosti. Uporablja jo kot sredstvo na poti, ki vodi k celovitosti duše. Ob zapisovanju vsakodnevne jutranje meditacije nikoli ne pozabi na štiri črke, FIAT, ki  pomenijo: »Naj se zgodi!«