Vas je tudi to pomlad zgrabilo, da bi naredili kaj zase, shujšali ali začeli teči, si izboljšali kondicijo in poskrbeli za zdravje? Odločitev je lahka, vztrajati je ponavadi (pre)težko. Kako priti do tam, ko gibanje postane nujnost in užitek, smo vprašali osebnega trenerja fitnesa Boštjana Kreka.

Prvo pravilo: počasi! Boštjan svetuje, da si pripravimo načrt. Zapišimo si, kaj si želimo – izgubiti kilograme, oblikovati telo, pridobiti kondicijo in s tem več energije ... »Začeti je treba počasi, brez večjih sprememb tako v prehrani kot v gibanju. Ravnati moramo tako, da bosta uravnotežena prehrana in gibanje kasneje postala naš slog življenja. Ljudje dostikrat napravijo napako, ko hočejo začeti z vso močjo, da bodo učinki vidni prej. Tako že prvič recimo tečejo na vso moč in se poškodujejo, kar jih odvrne od teka in spet so na začetku. Za katerokoli aktivnost se bomo odločili, bo na začetku dovolj že to, da se premaknemo in pretegnemo svoje zakrnele okončine.« Izberimo aktivnost, prilagojeno našim telesnim lastnostim in kondiciji. »Zelo pomembno je pravilno izbrati, saj je od tega odvisno, ali boste vztrajali in uživali ali pa bo to za vas muka in boste razočarano odnehali.« Gibanje, ki nam je prirojeno in bi moralo ustrezati večini, je hoja oziroma tek. »Ljudem s čezmerno telesno težo tek na začetku odsvetujem, ker si lahko poškodujejo sklepe. Priporočam jim najprej hojo, potem hitro hojo, nato hojo v klanec in hrib. Ko uravnotežijo prehrano in izgubijo nekaj kilogramov, lahko hojo kombinirajo s tekom, šele nato lahko le tečejo.«

Kaj pa ko zmanjka volje?»Med tekom si razvijamo potrpljenje, vztrajnost in voljo, pridobivamo telesno in duševno moč, spodbujamo srce, ožilje in mišičje, odpravljamo stres ter krepimo imunski sistem.« Po mesecu dni gibanje postane navada. Bolje se počutimo, imamo več energije, kar nas motivira, da nadaljujemo. Vendar pozor! Ob deževnih, turobnih ali mrzlih dneh je včasih vseeno težko najti motivacijo, da se odpravimo v naravo. »Iz izkušenj z začetniki predlagam, da napravite realen in dosegljiv načrt s ciljem – da recimo načrtujete udeležbo na katerem od organiziranih rekreativnih tekov, da se pridružite skupini enako mislečih in približno enako aktivnih ljudi – izogibajte se tistim, ki tarnajo, nagradite se s kosom nove športne opreme, poslušajte glasbo, ki vas poživi, privoščite si masažo ali savnanje v dneh, ko niste aktivni, priskrbite si merilnik srčnega utripa in razdalje ter spremljajte svoj napredek, menjajte okolje vadbe, obiščite organizirano obliko ali si v skrajnem primeru izberite osebnega trenerja, ki vas bo spodbujal, priganjal in nadzoroval.«

Najprej se loti prehrane.  Ko nekdo poišče njegovo pomoč, najprej skupaj napravita načrt prehrane in gibanja. »Pogledava, kako živi, kje je delal napake, ki so ga vodile v nezdrav slog življenja, in zakaj mu primanjkuje življenjske energije. Potem najprej urediva prehrano. Počasi zamenjujeva nezdrave sestavine v obrokih z zdravimi. Na začetku so ti obroki količinsko še vedno enaki, menjamo le sestavine. Zdrava in pravilna prehrana ima namreč kar od 70 do 80 odstotkov vpliva na zdravo življenje, preostalo je gibanje. Vsak dan bi morali imeli od pet do sedem uravnoteženih obrokov, odvisno pač od življenjskega tempa, jedli pa naj bi nekje na tri do štiri ure. Nekdo, ki se več giblje, mora pojesti več kot nekdo s pisarniškim delom. Pomembno je zaužiti čim več sestavljenih ogljikovih hidratov (nepredelana polnozrnata hrana), obroke naj sestavljajo sadje in zelenjava, beljakovine, zdrave maščobe, čim manj pa naj bo enostavnih sladkorjev. Zraven pa je seveda pomembno spiti čim več tekočine – nekako liter vode na 25 kilogramov telesne teže. Ko urediva prehrano, se posvetiva gibanju. Najprej predlagam gibanje recimo dvakrat na teden, potem stopnjujeva. Vsakogar, ki dela z mano, spremljam, motiviram in ga usmerjam na pravo pot. Moj cilj je človeka naučiti, kako naj uravnoteženo prehranjevanje in gibanje postaneta njegov življenjski slog!«