Z Markom Juhantom, specialnim pedagogom za motnje osebnosti in vedenja, je napisala knjigo Varuh otrokovih dolžnosti. Razumljivo, podprto s primeri in z napotki staršem, kako pomagati otrokom, da postanejo odgovorni in zadovoljni. Zagotovo ne s permisivno vzgojo, ko starši v vsem ustrežejo otrokom in jih varujejo pred napori ter slabimi izkušnjami, kajti takšna vzgoja prinaša nesrečne, nezadovoljne in zelo zaščitene otroke. Starši zadovoljnih otrok namreč vedo, da je otroku treba postavljati meje zato, da se počutijo varne; vedo, da so naloge in učenje dolžnost, ker se tako naučijo odgovornosti in samostojnosti. Ta pot je seveda težja, a vredna vsakega koraka!
V šoli delam dvajset let, poleg z govornimi motnjami in bralno-pisalnimi težavami se srečujem z vedenjskimi težavami otrok in s stiskami njihovih staršev, ki morda včasih ne najdejo prave poti. Moja logopedska pot se je kmalu začela usmerjati na vzgojna področja – oboje pa delam zelo rada. No, že štiri leta poklicno sodelujem z Markom Juhantom, predavava na šolah in ker imava podobne poglede na vzgojo, sva to, o čemer govoriva, strnila v knjigi. Tudi zato, da o vsebini predavanja izvejo starši, ki jih na predavanju ni bilo.
Zaradi zelo popularne permisivne vzgoje, ki prinaša težave?
Ja, predvsem zato. Permisivna vzgoja prinaša otrokom razvajenost, večina tistih, ki delamo z otroki, opažamo vsako leto več razvajenih otrok, ki lahko postanejo brezciljni najstniki. Nekako, sva rekla, morava obrniti tehtnico slovenske vzgoje na drugo stran, stran stare kmečke logike, po kateri se ne bojiš otroku kdaj reči ne in od njega česa zahtevati.
So razvajeni tisti otroci, ki vse dobijo na pladnju, ki jim je vse dovoljeno, katerih starši največkrat nimajo časa?
Da, starši ne počnejo stvari z otrokom tako, kot so včasih, ampak za otroka in delajo namesto njega. Tako mu onemogočajo pridobivanje osnovnih izkušenj: majhen otrok si zelo prizadeva, da si zaveže čevelj, starša, ki se jima mudi, prekineta ta trud in mu čez dva dni kupita čevlje na ježka – tako mu izbereta lažjo pot. Otroka ne naučita vztrajnosti. Če bi ga naučila tega danes, jutri in pojutrišnjem ter mu pri zavezovanju čevljev pomagala z vzpodbudo, bi mu morda čez štirinajst dni uspelo zavezati čevlje. To bi bil za otroka uspeh – zmogel je! Starši pa hitimo, si ne vzamemo časa, a zavezati čevlje je osnova, ki pelje k temu, da si bo otrok sam pripravil šolsko torbo, sedel za knjigo in se učil, nekoč skuhal kosilo. In postal odgovoren zase in za svoja dejanja. Na izkušnjah se gradi, ne na pravicah. Na dobro opravljenih stvareh se gradi samozavest; kadar mu nekaj uspe, tudi če je bilo težko, otrok skorajda dobi krila. In takrat je pripravljen na nove, težje naloge. Otrok, ki je nedejaven, ker mu starši odvzamejo možnost pridobivanja izkušenj, ker oni sami prehitro odnehajo, miruje, ni motiviran. A majhni otroci si želijo delati, radovedni so: štiriletna punčka bi pomila posodo, če bi ji mamica dovolila in si vzela čas – a tega prevečkrat ni. Otroci današnje dobe nam sporočajo: Poslušaj me, tu sem, vzemi si nekaj časa v dnevu zame.
Torej gre pravzaprav za vzgojo nas, staršev, ki namesto branja dovoljujemo računalnik, namesto igre zunaj gledanje televizije …
Včasih ni bilo toliko interesnih dejavnosti, le šport in pevski zbor, zdaj starši otroke vozijo z ene dejavnosti na drugo, otrok preživi popoldneve na različnih dejavnostih. Svojega časa ne zna več organizirati, ne zna se zamotiti. Včasih smo se znali sami igrati, znali smo biti ustvarjalni, zdaj je vse vodeno, otrokom ni treba razmišljati, samo sledijo. Manjka otrokove ustvarjalnosti – otrok pričakuje, da ga bodo starši vodili, usmerjali tudi doma. Mi smo si popoldneve organizirali sami, zato smo morali biti kreativni.
Kot da bi starši hlepeli, da otroke opremijo z vsem mogočim znanjem, pri tem pa pozabljajo na opremo za življenje. Zakaj to počnejo?
Ker si želijo, da bi bili njihovi otroci uspešni, uspeh pa povezujejo z znanjem jezikov, glasbe, športa, vsestranskosti. A otrok je preobremenjen, morda trpi tudi šolski uspeh, kajti od vsega je utrujen, nima več prostega časa. Danes je prosti čas enak prostočasnim vodenim aktivnostim. Nekaj otrok v tem uživa, veliko pa jih je preutrujenih.
