»Ko mi je poslovni partner rekel: ali posel ali pa bomo uredili s pištolo, sem po tistem poslovnem kosilu najprej odšel na policijsko postajo in podal prijavo, « pravi direktor bolnišnice v Slovenj Gradcu Janez Lavre. V dveh mandatih je zdravniku, specialistu interne medicine, uspel učinkovit nadzor nad osebjem, dobavami materiala in tudi nad razpisi. Njegovi učitelji in vzorniki, z nekaterimi se lahko še zmeraj posvetuje, so delali tako in enako deluje tudi sam. Znova se ukvarja z zavračanjem dežurstev, saj so slovenjegraški zdravniki precej slabše plačani kot njihovi kolegi v UKC, zato dežura tudi sam. Pri tem ne razume, zakaj ministri, ki imajo vse podatke o porabi denarja v posameznih ustanova, ne ukrepajo. Zakaj?
Prof. Markovičeva ima bogate izkušnje na odgovornih delovnih mestih, morda pa to dejstvo ni enoznačno. Mislim, da bi dober menedžer težko postal dober zdravnik, dober zdravnik pa z ustreznim znanjem in podporo lahko postane tudi dober menedžer. Če si zdravnik, se nekoliko laže spopadaš z nakupom strokovne opreme, ker pač imaš nekaj tovrstnega strokovnega znanja. Tudi zase lahko rečem, da nimam dovolj ustreznega znanja iz operativne kirurgije in specifik, pri katerih smo v bolnišnici dobri, a si želim pomoči sodelavcev, s katerimi dobro sodelujemo, in pomoč dobrih predstojnikov, ki krmarijo med vsemi pastmi zdravstvenega sistema. Zato da opravljajo storitve za bolnike dobro in varno.
Imate dovolj možnosti, da vidite manipulacije in interese, ki niso v korist bolnikom in zdravnikom?
Ljudje smo različni: zagotovo nas je veliko zdravnikov takšnih, ki si želimo zakonito, pregledno in v dobro bolnikov uporabljati tako zdravila kot medicinske in diagnostične pripomočke, aparature. Menim, da naredimo vse, da bo tako še naprej. Zagotovo pa so odkloni tudi med zdravniki: kakršnokoli podkupovanje je treba odkriti in obsoditi, so ljudje in inštitucije, ki morajo na to opozarjati in ustrezno ukrepati.
Kako ste dosegli, da v bolnišnici ni zlorabe denarja, namenjenega zdravstvu?
Najprej: pred vsakim poslom, ki se ga lotevaš, je treba imeti pošten odnos do sebe, bolnišnice in skupnosti, ki ji pripadaš. Potem se, recimo, o izbiri nekega materiala, potrebnega za operacijo, pogovoriš s strokovnim timom, ki ga uporablja, nato vidiš, kakšne so možnosti, preveriš, kakšne so cene v primerljivih bolnišnicah (tu zdaj že dobivamo podatke z Ministrstva za zdravje, za kar sem jim iskreno hvaležen). Če imaš izkušnje, dobiš tudi podatke iz tujine.
Očitno ste našli način, da denar ne uhaja v zasebne žepe?
Moji učitelji in vzorniki, s katerimi se lahko še zdaj posvetujem, so me naučili, da je treba biti inovativen in najti rešitve, ki zagotavljajo, da dobiš najboljše za najnižjo ceno.
Očitno se pri javnih naročilih dogaja največ zlorab, saj se nikjer v tujini ne kupuje tako drago kot pri nas.
Res je. Ko vidiš, da se zmanjšuje količina denarja v zdravstvu, moraš biti skrajno pozoren, ker standardov in normativov v Sloveniji ni. To je velika pomanjkljivost. Medicina namreč napreduje zelo hitro, in ko tudi politik (ki odloča o denarju) ne odgovori na vprašanje, ali lahko bolniku A z redko boleznijo pomagaš, bolniku B z drugo boleznijo pa ne , imamo problem. Plačnik, zavarovalnica, ni odgovoril na vprašanje, kaj je standard: navaden kolk za šeststo evrov ali po meri narejen kolk za šest tisoč evrov. Toda če si po meri narejenega zavarovanec želi, mu ga moramo z doplačilom omogočiti, čeprav po meri narejenega kolka ni v zakonodaji, ni vpeljan v zdravstveni sistem.
