Redni profesor, predstojnik pravno-ekonomske katedre ljubljanske pravne fakultete in gostujoči profesor na številnih tujih univerzah, doktoriral pa je pri Nobelovem nagrajencu, je namreč zelo moteč element za plenilsko elito, ki nas je zaradi lastnih interesov spravila do tod, kjer smo. Profesor Štiblar nam je zelo slikovito opisal, kako smo Slovenci, finančni amaterji, nasedli kapitalistični Evropi, neoliberalnemu svetu in naši ekonomski eliti. In, seveda, kako bomo prišli iz krize!
Napoved je nastala zaradi poznavanja konkretnih podatkov in mehanizma delovanja slovenskega gospodarstva. Na osnovi modelskih analiz trdim, da bo rast BDP v letošnjem prvem četrtletju najmanj dva odstotka, vladni urad pa napoveduje le pol odstotka. Naj se pokaže, kdo ima prav. Vendar je moja napoved uresničljiva le, če bo namesto pesimizma Slovenijo prevzel optimizem nosilcev odločanja, ki ga prenesejo na javnost, in ne bo novih »zadušitvenih« ukrepov vlade in Banke Slovenije. Lani smo vsaj sredi leta začeli gospodarsko rast; v zadnjem četrtletju je bila z medletno stopnjo 2,1 odstotek in v tem smo peti med 28 državami EU. Vam je slednje že kdo tako povedal? Ko je bila novica objavljena, je bila hitro sramežljivo zanemarjena, namesto da bi jo obesili na veliki zvon kot dobro osnovo za vračanje optimizma.
Zakaj se ni nihče pohvalil s tem, niti finančni minister Čufer?
Ko so predsednico vlade vprašali, je samo mimogrede odgovorila, da se je to zgodilo po zaslugi njene vlade, minister Čufer pa tega niti ni omenil, saj podatek ne ustreza njegovi doktrini zategovanja pasu. Pa se dobro spozna na številke! Tudi drugi »katastrofičarji« so bili ob tej novici precej nesrečni. Seveda. Ljudi je treba z negativizmom in pesimizmom držati v šoku in negotovosti, da potem z njimi lahko ravnaš, kot ti ustreza. In našo uradno linijo indoktrinirajo katastrofičarji. Namesto da bi veseli oznanili gospodarsko rast, se je bojijo, saj potem po doktrini šoka ne bodo več mogli uvajati zategovalnih ukrepov (novih davkov, višati trošarin, klestiti javnega sektorja, odtujevati državnih podjetij in bank), saj bi zanje izgubili podporo javnosti. In ravno to je igra vladajoče elite, v ekonomiji ji rečemo igra ničelne vsote (zero-sum game), ki sledi samo ekonomskemu (lastnemu) maksimumu in se ne ozira na škodljive posledice za slovensko družbo kot celoto. Pri tej igri mora nekdo izgubiti, da drugi kaj pridobi.
Je poleg te rasti še kakšna dobra novica?
V prvih mesecih letos je v primerjavi z lani izvoz porasel za 6,1 odstotka, industrijska aktivnost januarja za 4,4 odstotka, to kaže, da se oživljanje nadaljuje, res da z nizkih osnov, vendar se. Ja, še vedno smo »v luknji«, a se je obrnilo navzgor in moja osnovna teza je, da se moramo obrniti tudi v glavi in namesto pesimizma in negotovosti sejati optimizem in stalnost, stabilnost. Lani smo dosegli presežek tekoče plačilne bilance za 6,5 odstotka BDP. To pomeni, da smo naredili 100 in porabili 93,5, kar je izjemen dosežek! Samo dve članici EU sta bili boljši od nas, Luxembourg in Irska, a s posebnimi razlogi za to. Naša brezposelnost, kakor je huda, je še vedno pod povprečjem EU, inflacijo pa imamo tako nizko, kot je še nismo imeli, pravzaprav to sploh ni inflacija, prej se je bati zelo destruktivne deflacije. Proračunski primanjkljaj je bil lani 14,7 odstotka BDP, a je od tega 10,1 odstotka zaradi slabe banke, ki gotovo ni najboljša rešitev. Drugače bi bil samo 4,6 odstotka, kar je bolje od mnogih v EU.
Kaj vse to pomeni za nas in kdaj bomo začeli res občutiti, da nam gre na bolje?
Gospodarstvo in prebivalstvo potrebujeta mir, če že ni podpore. Potem bo z zamikom tudi zaposlenost začela rasti, negotovost in strah v ljudeh glede prihodnosti bosta izginila. Psihološki učinki so zelo pomembni na makro ravni vodenja slovenskega gospodarstva, a tega se naši makro odločevalci ne zavedajo. Konkretno, vpliv političnih in vladnih težav prav zadnje dni je močno negativen: duši okrevanje doma (ogroža tudi mojo napoved rasti BDP) ter zaupanje v tujini in doma. Relativni mir zadnje leto je prispeval k obratu.
