»Odpotovala sem brez pričakovanj. Tu pa me je čakalo presenečenje.« Gorenjska, še posebej Radovljica, jo je tako očarala, da se je septembra vrnila še za en konec tedna, potem spet oktobra. »Takrat sem šla na planino Vogar. Ko sem občudovala prekrasen pogled na Bohinjsko jezero, me je prešinilo, da si želim ostati tu, se prebujati ob pogledu na gore in naravo.« Ker jo v Londonu takrat ni nič vezalo, se je odločila, da poskusi zaživeti v Sloveniji. Adele zadnjih sedem let živi v Radovljici in o Sloveniji piše zelo obiskan blog, ki ga berejo v več kot sto državah sveta.
Da, a z močnim angleškim naglasom.
Se je bilo težko naučiti našega jezika?
Ko sem se preselila, nisem znala povedati ničesar drugega kot dober dan. Približno dvajsetkrat sem šla na individualno uro, potem pa odnehala. Gradivo je bilo zastarelo, način poučevanja dolgočasen. Mogoče sem zahtevnejša, ker se tudi sama ukvarjam s poučevanjem jezika in vem, da je lahko zelo zabavno. Zato sem se odločila, da se začnem učiti sama. Striktno sem se z ljudmi pogovarjala samo slovensko. Na začetku sem imela kar nekaj težav, saj je večina z mano želela govoriti angleško. Vendar se nisem dala in sem jim odgovarjala izključno v slovenščini. Zdi se mi pomembno, da človek obvlada jezik ljudi, med katerimi živi.
Že, toda vi govorite pravilno slovenščino.
Smešno bi bilo, če bi govorila v dialektu. Sem pa imela z gorenjskimi izrazi kar precej težav. Ko sem obiskovala kuharski tečaj, so se tečajniki ves čas pogovarjali o šporhetu, jaz pa nisem imela pojma, o čem govorijo. Ker besede nisem našla v slovarju, sem se odločila, da začnem sestavljati svoj slovarček gorenjščine.
Koliko besed ste zbrali doslej?
Ne vem, približno pet strani formata A4. Zdaj sem že kar domača tudi s štumfi, britofom, cajtngi in štacuno, haha.
Pred slabima dvema letoma ste začeli pisati blog Adele in Slovenia. Danes vas bere že skoraj 35.000 ljudi iz 105 držav. Imate najbolj obiskan blog v Sloveniji. Od kod ideja?
Nataša Mikelj, direktorica zavoda Turizem Radovljica, mi ga je predlagala januarja lani in zelo hitro se je prijel.
Zakaj?
Več razlogov je. Eden je ta, da o Sloveniji piše zelo malo tujcev, ki živijo tu. Kot tujka imam o Sloveniji drugačno predstavo, kot jo imate vi, ki ste tukaj rojeni. Kadar pa že beremo denimo o Gorenjski, povsod opisujejo samo lepote Bleda. Saj je lep, ampak tam ni nič drugega kot jezero, otok in grad. Ni muzejev, galerij, ni veliko pešpoti, razen tiste okrog jezera. Drugi razlog je ta, da je moj blog čist. Na njem ni nobenih reklam. Ker ne pišem za podjetja, sem lahko nepristranska. Tretji razlog je prepoznavnost. Če v Google vtipkate besede gore, pohodništvo, čokolada, Julijske Alpe, Karavanke, se bo moj blog pojavil zelo visoko. Četrti razlog je ažurnost. Ko se ljudje na nekaj navadijo, jih ne smeš razočarati. Zato vsak ponedeljek objavim nov blog, v katerem opišem, kje sem bila in kaj sem počela za vikend. Vedno se odzovem tudi na komentarje. Poleg tega redno spremljam objave na spletni strani Tripadvisor. Ker je tam oglaševanje prepovedano, se vključujem v debate in ljudem ponudim v branje svoj blog.
Kaj vam med številnimi odzivi pišejo bralci?
Ravno te dni mi je pisala gospa iz Anglije, ki je bila poleti s sestro in možem v Sloveniji. Dve noči so prespali v Ljubljani, pet noči na Bledu, gospa je šla s sestro in gorskim vodnikom na Triglav, soprog je ta čas izkoristil za fotografiranje in pohajkovanje po Pokljuki, potem so šli še za nekaj dni na Sočo in v Piran. Napisala mi je, da so se imeli tako lepo, da se bodo zagotovo še vrnili. Ta gospa pred mojim blogom sploh še ni slišala za Slovenijo. Neka Američanka pa mi je napisala, da bi prihodnje leto rada prišla v Slovenijo in naredila gorsko turo od ene planinske koče do druge. Ljudje se mi pogosto zahvaljujejo, ker pišem o Sloveniji.
