Redkeje se sicer prhamo predvsem v hladnejših mesecih, ko se manj znojimo. Najpogosteje se ljudje za to odločijo, ker imajo tako manj težav s kožo, druge skrbi za naravo, tretjim je tako preprosto bolj všeč. Morda kdo tudi samo sledi zgledu svojih slavnih idolov, ki so odkrito priznali, da jim umivanje ni preveč všeč. Med njimi so zvezde kova Ashton Kutcher, ki je odkrito povedal, da si vsak dan umije mednožje in pod pazduho, preostalo pa nikoli. Odziv je bil seveda buren. Tudi America Ferrera je soigralce med snemanjem filma Barbie osupnila s priznanjem, da občasno kar lepo preskoči prhanje. Pogumnejši celo pravijo, da je ljudi, ki se redko prhajo, kar precej, manj pa je takih, ki si to upajo priznati.
Iz ene skrajnosti v drugo?
David Whitlock, soustanovitelj farmacevtskega podjetja AOBiome, je kar sam na sebi opravil eksperiment: leta 2015 je priznal, da se ni prhal že 12 let, raje je pustil, da na njegovi koži bivajo koristne bakterije in opravijo vse potrebno delo. Kmalu se mu je pridružil zdravnik James Hamblin – kot razlog za to, da je opustil prhanje, je navedel, da ima koža svojo posebno mikrobiomsko sestavo, ki jo prepogosto prhanje ter uporaba mila uničujeta. Po skoraj petih letih je izdal knjigo, v kateri je opisal, da je zaradi opustitve prhanja sicer pridobil specifičen lasten vonj, ki pa njegove soproge ne odbija. Hm.
»Manj ko sem ga uporabljal, manj sem ga potreboval,« je o milu in dezodorantu pred leti dejal v nekem intervjuju. Govorimo o človeku, ki sicer predava na Yale School of Public Health in piše medicinske članke. In tudi ni edini zdravnik, ki se je podpisal v knjigi, v kateri beremo, da vsakodnevno tuširanje ni najboljše za našo kožo in koristne bakterije na njej. »Nič ni narobe, če se samo sperete pod vodo,« pravi tudi dermatologinja Sandy Skotnicki, avtorica knjige Beyond Soap. Meni celo, da je ravno vsakodnevno prhanje povzročilo porast težav s kožo. »Pred letom 1950 so se umivali enkrat na teden, mi pa to počnemo vsak dan,« razmišlja.
Ampak jaz nočem smrdeti!
Britanski raziskovalci pravijo, da se današnje higienske navade bistveno razlikujejo od zgodovinsko izpričanih. V preteklosti prhanja ni bilo, temveč je obstajala bogata kultura kopanja.
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 31, 30. julij 2024.
