Sredi julija je nevihtno neurje podiralo drevesa vse naokrog po gaju, med drugim so polomila hiško ob zdravilnih točkah, kamor pospravljajo orodje. Kar dobrih deset dni je trajalo, da so vse požagali, pospravili veje in gaj počistili. »Zdravilni centri so k sreči ostali nedotaknjeni. Očitno so energije pomagale, da je vse ostalo na svojem mestu,« razmišlja Katja Jelovčan, ki je z možem Boštjanom prevzela vodenje centra od očeta. Ko so vse počistili, pa je prišlo katastrofalno deževje, v nižinah je povzročalo poplave, v Tunjicah pa sprožilo zemeljske plazove.
Plazovi pod glampingom
V gaju nenehno raziskujejo, odkrivajo nove tehnike, izboljšujejo ponudbo, da bi ljudem omogočili čim bolj celostno doživetje energijskega prostora. Tako so pred štirimi leti na planoti nad zdravilnim gajem odprli glamping s tremi bivalnimi hišicami, kopalnico, skupnim prostorom in kuhinjo, jakucijem, jurto s fantastičnim prostorom za meditacijo, gostom pa sta na voljo tudi dva energijska centra. »Denar vedno vlagamo v napredek, in tako smo uresničili tudi to idejo, ki je že dlje zorela. Hiške sta izdelala Boštjan in njegov oče iz borovega lesa.« Obiskujejo jih ljudje z vsega sveta, večkrat pa jih presenetijo tudi pari iz okolice, ki pridejo po mir in regeneracijo. Stran od ponorelega sveta si vzamejo čas zase, meditirajo in se napolnijo z energijo. Katja jih razvaja z zajtrkom in čajem iz svežih zelišč, speče pecivo iz sadja, ki raste v Tunjicah, ter preseneča z drobnimi pozornostmi. Tisto usodno noč s četrtka na petek so bile vse tri hišice zasedene.
Vse je pokalo
»V petek ob pol sedmih zjutraj mi je soseda poslala sporočilo, da smo odrezani od Kamnika, zato sva z Boštjanom nemudoma vstala in šla pogledat, kaj se dogaja pri naših hiškah.« Šokirana sta ugotovila, da sta dva plazova, ki sta se sprožila pod skupnim prostorom v glampingu, zasula cesto do gaja in da so turisti pravzaprav ujeti v svojih hiškah. Tudi na drugi strani pobočja pod hiškami sta zagledala dvajsetcentimetrsko razpoko. »Vse je pokalo in grozil je še en plaz. Zato sva takoj poklicala gasilce, ti so prišli peš čez hrib, skupaj smo zbudili goste in prestrašeni so morali spakirati ter zapustiti prostor v dveh minutah. Bilo je nevarno, nismo vedeli, kaj bo sledilo in kaj bo še odneslo.« Katja je svoje tri otroke prepustila v varstvo starim staršem in ponudila gostom zatočišče v svoji hiši, tam so ostali tri dni, saj so bili dva dni praktično odrezani od Kamnika. Vse tri ceste, ki so vodile v dolino, so bile zasute s plazovi. Bili so brez vode in elektrike, a so se nekako znašli. Po enem tednu so prostor sanirali, pregledal ga je tudi geolog in ocenil, da je narava naredila svoje in da nevarnosti plazenja ni več. »Ljudje mislimo, da smo glavni kreatorji, ki lahko določamo, kako bomo kakšen kotiček uredili, narava pa je mogočnejša od nas in uredi po svoje. Mi smo tisti, ki se bomo morali prilagoditi zemlji s ponižnostjo in prijaznostjo in ne ona nam,« razmišlja Katja. Obiskali smo jih, ko se je življenje spet vračalo v zdravilni gaj.
Nenehno se razvijajo
Od začetkov pred petindvajsetimi leti se je veliko spremenilo. Iz prve vratarnice je nastala posvetovalnica, prostor za slikanje avre. Postavili so piramido, namenjeno individualnim terapijam za zdravljenje, jo zamenjali s kupolo za meditacije in sproščanje, ko je prostor postal premajhen, so postavili jurto, mongolski šotor za delavnice in meditacije, pred štirimi leti pa so, kot že rečeno, postavili glamping. Katja, diplomirana fizioterapevtka, v centru izvaja slikanje avre in analizo psihofizičnega stanja, skrbi za dobro počutje gostov in redno obiskuje svetovne znanstvene kongrese, da ostaja na tekočem s sodobnimi energijskimi smernicami. »Gradimo namestitve, gradimo pa tudi odnose, tako smo že od vsega začetka povezani z Srcem Slovenije, kjer smo pridobili certifikat z njihovo blagovno znamko za živo vodo in glino, skupaj sodelujemo na različnih projektih. Dobro sodelujemo z reprezentanco naših skakalnih orlov, ki jim z regeneracijsko komoro in akupresuro omogočimo, da so hitro nazaj na vzletni mizi.«
Nadaljevanje prispevka si preberite v reviji Jana, št. 34, 22. avgust, 2023.
