Darja Pristovnik, članica nekdaj zelo popularne dekliške skupine Make Up, je za mnoge, ki jo poznajo, čudež. Pri rosnih enaindvajsetih letih je bilo njeno telo tako zelo poškodovano, da je za obnovo potrebovala leta. Še danes mora vsak dan delati številne vaje, da dan preživi brez bolečin, da pa bi po vsem tem lahko še povsem normalno zanosila in donosila otročička, si niti ona niti njeni najbližji niso upali pomisliti. A narava in želja sta bili močnejši in Darja dokazuje, kaj je mogoče narediti ne glede na leta, če želja prihaja iz največjih globin srca. »Vse je mogoče, samo pravi način moraš najti,« pravi mamica desetmesečne Kaje, ki je svojo izkušnjo, vaje in vse drugo, kar je počela pred zanositvijo, med nosečnostjo in po porodu, zapisala v knjigi PREporod. Z njo želi ženskam sporočiti, da se da, tudi ko se zdi, da je nemogoče.
Tekst: Katja Božič, foto: Andrej Križ
Darja Pristovnik, članica nekdaj zelo popularne dekliške skupine Make Up, je za mnoge, ki jo poznajo, čudež. Pri rosnih enaindvajsetih letih je bilo njeno telo tako zelo poškodovano, da je za obnovo potrebovala leta. Še danes mora vsak dan delati številne vaje, da dan preživi brez bolečin, da pa bi po vsem tem lahko še povsem normalno zanosila in donosila otročička, si niti ona niti njeni najbližji niso upali pomisliti. A narava in želja sta bili močnejši in Darja dokazuje, kaj je mogoče narediti ne glede na leta, če želja prihaja iz največjih globin srca. »Vse je mogoče, samo pravi način moraš najti,« pravi mamica desetmesečne Kaje, ki je svojo izkušnjo, vaje in vse drugo, kar je počela pred zanositvijo, med nosečnostjo in po porodu, zapisala v knjigi PREporod. Z njo želi ženskam sporočiti, da se da, tudi ko se zdi, da je nemogoče.
Tekst: Katja Božič, foto: Andrej Križ
Pogled na Darjo pove več kot knjiga. Pri enainštiridesetih je videti vsaj deset let mlajša, izžareva mir, zadovoljstvo, izpolnjenost in pomirjenost z življenjem. »Knjiga se je začela pisati, ko sem se odločala za dojenčka in se pogovarjala s svojimi strahovi, ko sem sprejemala vsa tveganja nosečnosti zaradi mojih poškodb. Takrat sem se pogajala z usodo in obljubila, da bom napisala knjigo za vse mamice, ki jih je podobno strah, imajo pomisleke, težave z zanositvijo, ali so bile poškodovane kot jaz – če bo vse v redu. Na dojenčka moraš biti pripravljen in v najboljši formi. Za zanositev potrebuješ fizično zdravo in energetsko očiščeno telo, da se otroček lahko ugnezdi v zdravo okolje, v telo, ki ga bo potem prehranjevalo devet mesecev. Kemija naših čustev vpliva na bitje v našem telesu, zato smo odgovorne za dobro fizično in psihično počutje na vseh področjih. Po porodu pa moramo spet poskrbeti za dobro formo, da bomo lahko kos tempu, ki ga zahteva dojenček. Ko sem začela zbirati vaje in rituale, ki sem jih delala in jih še vedno, se je vse začelo odvijati samo od sebe.«
Še enkrat sem se rodila. Po hudi prometni nesreči, zaradi katere je več mesecev preležala v mavcu, po osmih operacijah hrbtenice in nog ter poškodbah oči, poleg tega pa je že zakoračila v četrto desetletje svojega življenja, je namreč morala skrbno premisliti, kaj vse bi lahko njena nosečnost potegnila za seboj. »Po nesreči sem bila od operacij in okrevanja kar naprej utrujena. Danes bi to stanje lahko primerjali s sindromom izgorelosti. Nadledvično žlezo, ki skrbi za stresne oziroma antistresne hormone, sem imela verjetno na rdeči lučki. Žleza ima vojsko, ki se bori v stresnih situacijah, ko jo pokuriš, se pojavi sindrom izgorelosti in takrat lahko samo ležiš in spiš, kot sem to počela jaz.« Čas pred nesrečo se ji danes zdi kot neko drugo življenje. »Morala sem se še enkrat roditi in zaživeti v življenje s povsem drugimi danostmi. Danes se ukvarjam izključno s tem, kar sem z nesrečo izgubila.« Vodilo v njenem življenju so srčni mir, zdravje in lepota. »To so tri stvari, ki se med sabo dopolnjujejo. Če delam tehnike in vaje, ki podpirajo srčni mir, se srce umiri in je mirno vse telo, kar pomeni, da je vse v redu, avtomatsko se vzpostavi zdravje in posledično to navzven odseva kot lepota. Po nesreči sem to ravnovesje izgubila. Vsak, ki gre skozi tako izkušnjo, vsaj za nekaj časa izgubi zaupanje v življenje, da je vse v redu. Ne povrne se samo od sebe, za to moraš delati. Če imaš poškodovano telo, moraš skrbeti za zdravje, ni predaha.«
Več v Zarji, 21.8.2018
