freepik

Svet je uokvirjen s skrajnim robom Zemlje, s tem je nekako združen na planetu, ampak med posameznimi deli so oceani vode in oceanske razlike v pogledih na iste stvari. Še na celinah so med državami oceanske razlike v pogledih na iste stvari. To je dejansko stanje, ki po malem traja že vrsto let, zdaj pa je postalo neznosno. Tako daleč smo, da nekateri svetovni politiki z neznosno lahkostjo izrekajo najtežje obtožbe na račun drugih politikov in na račun držav, ki se ne obnašajo »prav«. In tako daleč smo, da nekateri svetovni politiki z neznosno lahkostjo sklepajo prijateljstva z donedavnimi strateškimi sovražniki.

O takem trenutku nove svetovne resnice bi iz onstranstva nemara rad kaj povedal Adolf Bibič. Če bi kaj pripomnil o sedanjih razmerah, bi prav gotovo dejal: »Mar nisem vsega tega že zdavnaj razložil v knjigi Interesi in politika, ki so jo imeli študenti ljubljanske Fakultete za sociologijo, politične vede in novinarstvo med priporočeno študijsko literaturo?«

Mož je bil doma z Bizeljskega, a je kot politolog na svojih znanstvenih poteh obiskal številne univerze od Švedske do Amerike, ki so po drugi svetovni vojni nazorno razčlenile politično bit, ki danes napaja politične samodržce. Interes, to je bistvo in vodilo politike neznosne lahkosti obtoževanja. In kadar je interes dovolj močan, se danes zbratita celo ameriška in ruska politika, denimo, čeprav sta si bili po drugi svetovni vojni vrsto let smrtni ideološki sovražnici. Ampak to pobratenje nikakor ne pomeni, da sta presegli ideološka razhajanja. To bratstvo sporoča samo to, da sta politiki dosegli skupni interes, in to v škodo tretjega oziroma preostalih. In tudi glede tega bratstva še zmeraj velja: združeni v neenotnosti. Interes je medsebojna vez, ampak samo do takrat, ko katero od pobratenih strani prevzame drug, močnejši interes, ob katerem izbruhne novo bratstvo z novim političnim partnerjem. Katastrofa – ker izkušnja kaže, da vsako tako poglobljeno bratenje skoraj po pravilu nekomu tretjemu prinaša gorje ali pa odnaša redke rudnine in njegovo bit, kot se to kaže v aktualnem trenutku Ukrajine.

Ampak združenost v neenotnosti zaznamuje tudi našo domovino. Združeni v okviru državne meje, združeni pod eno ustavo, združeni pod lipo sprave smo od daleč videti kot lepa domovina, nam vsem dodeljena. Od blizu je slika drugačna. Kdo v politiki bi zaradi svojega interesa koga prej utopil v žlici vode, je težko reči, ampak žlica je pripravljena stalno in stalno je v njej voda. Izpovedovanje ljubezni do, denimo, slovenskih upokojencev, ki z neznosno lahkostjo prihaja v zadnjem času s političnih odrov, je v resnici le politična folklora in znak boja interesov. In ostajamo združeni v neenotnosti, kot da je (še ali spet) čas 1941–1945.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista

M. Luzar