"Ljudje, zbudite se!" pravi igralka Draga Potočnjak, ena izmed govork na Velikem shodu za mir.

Kot sveža zaljubljenca sta, ves čas tičita skupaj – vse od Trumpove ponovne izvolitve Elon Musk in Donald nista bila veliko narazen, skoraj vsak dan srečno združena v Mar-a-Lagu kujeta prihodnost. Nas mora skrbeti? Pa še kako. Kot pravi pogosto citirana Bette Davis v filmu Vse o Evi, privežite se, razburkana vožnja bo.

Po približno desetih letih suše glede največjih uspehov v športnem plesu smo od kolajn razvajeni narod končno spet dobili svetovna prvaka. V kraljevi disciplini desetih plesov sta na svetovnem prvenstvu v Armeniji zlato osvojila Maša Kastelic in Akim Pekunov, kar ju je – čeprav sta bila lani bronasta – povsem presenetilo. Uspeh je sladek in nagrada za dneve, prežete s treningi.

Potem sem raka dobila tudi sama, čeprav niti ena od nas nima genske oziroma podedovane onkološke bolezni.

"Prihaja december, ki se ga prav nič ne veselim. Imam pa za to verjetno drugačen razlog kot drugi. Moji ženi se namreč takrat dobesedno strga," je začel pripoved Viktor.

Spominjam se, kako sem se nekoč čudila, ko je Manca Košir, prostovoljka v Ljubhospicu, pripovedovala, kako vedra prihaja od tam. A tudi prostovoljec Jože Likar pravi, da v hišo umirajočih prihaja z veseljem: »Sploh mi ni žal, sem toliko pridobil, da je to nekaj neverjetnega – predvsem spoštovanje do življenja, drugih ljudi in nazorov, do drugih mišljenj. Človek postane kar bolj širok.«

Rubriko ureja dipl. inž. agronomije Fanči Perdih, poznavalka biodinamične pridelave, svetovalka za ekološko zelenjadarstvo in ustanoviteljica slovenske ekološke semenske kooperative Amarant.

Novinarka in kolumistka Katarina Keček nam je postregla z novo zgodbo, morda še hujšo od raka.

Saša Einsiedler je mnogim v navdih zato, ker živi in dela, kar uči. Vse, kar svetuje drugim, je preizkusila sama.

Je državi sploh še mar zanjo?

Na uredništvo smo dobili nekaj ogorčenih pisem žensk, ki se nikakor ne strinjajo z obvestilom ministrstva za zdravstvo vsem porodnišnicam in samostojnim babicam, da se staršem po porodu ne sme izdajati placente.

Sonja Golc bi lahko še živela. Pravzaprav bi morala živeti. Žolčni kamni, zaradi katerih jo je mož Jernej tistega jesenskega popoldneva pred dvema letoma odpeljal v ptujsko bolnišnico, v 21. stoletju pač ne bi smeli biti smrtno nevarni.

Moja mama je delala 40 let, v tistih socialističnih časih pa so za pokojninsko osnovo vzeli le 35 let, kolikor so morale ženske delati za polno pokojnino.

»Velikokrat se malo pošalim, da bi mi največ odtehtalo, če bi imela doma vsak dan nekaj skuhano. Zdi se mi namreč, da se vselej vrtim v začaranem krogu 'kaj skuhati'. To pa zato, ker je vsak iz naše družine po svoje izbirčen oziroma neješč,« razlaga Alenka Husič. Nekaj pa imajo vsi radi: krompirjev zos po receptu krstne botre. Tekst: ANDREJA COMINO