Vizualizacija: GEN energija

Prejšnji teden sta ministrstvi za naravne vire in prostor (MNVP) ter za okolje, podnebje in energijo (MOPE) pripravili prvo javno predstavitev pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za JEK 2. Ministrstvo za naravne vire in prostor pa je včeraj javno obravnavo pobude za pripravo državnega prostorskega načrta (DPN) za novo nuklearko v Krškem (Jek 2), ki se je začela 1. julija, podaljšala za en mesec, do 30. oktobra.

Naslednja predstavitev bo 17. septembra v Ljubljani.

Po tej se bo MOPE nato opredelil do vseh mnenj in pripomb ter oblikoval gradivo, ki bo podlaga vladi za začetek priprave DPN. Ob tem je že v pripravi tudi razvojni zakon za Posavje. Toda že na predstavitvi v Krškem se je pokazalo, da umeščanje drugega bloka v prostor ne bo šlo povsem gladko.

»Mestna občina Krško že desetletja sobiva z energetskimi objekti državnega pomena. To sobivanje prinaša koristi, a tudi omejitve, zato je prav, da ob začetku tega postopka jasno povemo: nobena rešitev ne sme biti vsiljena, nobena odločitev sprejeta brez dialoga z ljudmi, ki tu živijo,« poudarja krški župan Janez Kerin. Krška občina že sobiva z NEK, suhim skladiščem za izrabljeno jedrsko gorivo in odlagališčem nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov (NSRAO). »To pomeni, da naša občina že danes nosi veliko odgovornost in tudi veliko breme. Če se bo umeščanje novega jedrskega objekta zgodilo, mora biti lokalni skupnosti zagotovljeno pošteno nadomestilo v obliki razvojnih možnosti.«

JEK 2 še bližje mestu

Krajane, kot kaže, najbolj moti izbira t. i. zahodne lokacije. S tem bi se velikanski jedrski objekt precej bolj približal mestu, kot bi se na vzhodni lokaciji. »Če bo obveljala zahodna različica, bo stavba skorajda v mestu, kar bo za samo mesto zelo škodljivo,« meni nekdanji krški župan Miran Stanko. Problematičen se mu zdi tudi 1.500-metrski vplivni pas, ki bo tako posegel v Staro vas, Žadovinek, poslovno cono Žadovinek itd. »Celotno območje bo imelo omejeno rabo. To pomeni, da v tem pasu, denimo, ne bo dovoljena gradnja stanovanjskih stavb. Mesto se ne bo moglo širiti, saj se drugam niti ne more. Tako bomo dolgoročno omejili razvoj mesta,« razmišlja Stanko.

Ob tem v gradivu pogreša številke. »Na 30 straneh pojasnjujejo, zakaj so posamezna omejitvena merila nekje bolj in drugje manj ugodna. Toda nobeno od njih ni podprto s številčnimi analizami, ki pa bi bile zelo dobrodošle, da bi lažje razumeli, zakaj je primernejša prav zahodna različica,« še pravi Stanko. »In še ena stvar: pri vzhodni različici je največji omejitveni dejavnik poseg v habitate, na zahodu pa poseg v obstoječo poselitev. Ti dve merili primerjajo kot enakovredni, kar pa se mi ne zdi prav.«

Prednosti in slabosti obeh različic

Kot so na podlagi primerjanja obeh lokacij zapisali pripravljavci gradiva, so za odločitev o lokaciji ključne lastnosti, ki vplivajo na varnost lokacije za gradnjo JEK 2, varnost NEK in varnost delavcev v času gradnje. Zahodna lokacija je primernejša z vidika geoloških lastnosti, poplavne varnosti, nadzorovane rabe letališča, umestitve potrebnih površin v času gradnje ter z vidika vpliva na Naturo 2000. Vzhodna pa je primernejša z vidika vpliva na obstoječo poselitev, kulturno dediščino, kmetijstvo in razvoja poslovnih con. »Na podlagi vseh navedenih dejstev, upoštevajoč geološke značilnosti in poplavno nevarnost jedrske elektrarne kot ključni merili, je kot edina izvedljiva lokacija za gradnjo JEK 2 opredeljena lokacija zahod,« so še zapisali.

Tudi nekdanjega evropskega poslanca in nekdanjega župana Franca Bogoviča moti način izbire lokacije. »Vedno smo se znali kot lokalna skupnost skupaj z vlagatelji potruditi in optimizirati energetske in druge velike projekte tako, da so čim manj obremenjevali prostor,« je dejal. »Hkrati pa smo kot občina znali s pripravljavci projektov stvari razčistiti, še preden je zadeva prišla v javno obravnavo.«

Ob tem poziva pripravljavce gradiva, naj jasno povedo, ali je vzhodna različica res nemogoča oziroma neprimerna, »ne pa se skrivati za izrazom, da je manj primerna«. Tudi po njegovem mnenju je območje omejene rabe prostora preširoko in bo zaviralo razvoj kraja. Zahodna različica bo močno posegla tudi na rodovitna kmetijska zemljišča. »Seveda je v Posavju še vedno velika podpora projektu JEK 2. Toda bolj ko ga bodo umikali od lokalne skupnosti, v smislu, da ta ne bo sodelovala pri umeščanju in drugih odločitvah, težje bodo JEK 2 umestili v prostor.«

Zahtevajo cesto Krško–Brežice

Kaj pomeni omejena raba prostora, pa že zdaj zelo dobro vedo krajani Spodnjega Starega Grada, ki živijo v 1.500-metrskem pasu omejene rabe prostora NEK. »Za vsako spremembo pri hiši, denimo za postavitev nadstreška, moramo za soglasje prositi Agencijo za jedrsko varnost,« pravi Jože Stibrič, predsednik KS Spodnji Stari Grad - Spodnja Libna.

Krajani so razočarani tudi nad predvideno prometno ureditvijo, pogrešajo zlasti že davno obljubljeno obvoznico Krško–Brežice, o kateri pa, kot pravijo, nihče prav dosti ne govori. »Dokler ne bo cesta zgrajena, ne privolimo v to, da se zasadi ena sama lopata za JEK 2. Med gradnjo bomo imeli še več prometa skozi vas. Tranzit pa je že zdaj strahoten,« še pravi Stibrič.

Če bo obveljala zahodna različica, bo ta močno prizadela zlasti območje Mestne četrti (MČ) Krško. Kot je dejala predsednica MČ Tajana Dvoršek, bodo člani sveta v kratkem obravnavali pobudo za umestitev JEK 2 in oblikovali skupno stališče.