Vladimir Prebilič: Plonkal sem samo v osnovni šoli
Iz kakšne družine izvirate? Katerih vrednot so vas naučili starši? Katerega nasveta se držite še danes?
Izviram iz Kočevja, kjer – z izjemo študentskih let – živim vse življenje. Družinsko hišo si delimo s starši, kar se mi zdi neprecenljivo za vse tri generacije. Oba moja starša sta seveda že upokojena, mama je bila učiteljica, oče pa je bil zaposlen v podjetju Snežnik na takratnem zaprtem območju, ki ga je vedno spremljala neka skrivnostnost. To je vsekakor vplivalo tudi na življenje družine. Starša sta name prenesla predvsem poštenost, trdo delo in prevzemanje odgovornosti za svoja dejanja. Tako sem že od mladih nog vse počitnice kot dijak delal na žagi, da sem razvil občutek, da se je treba za stvari v življenju potruditi. Takrat je bilo to delo zelo naporno, a nisem vedel, kakšna bo šele predsedniška kampanja. Starša sta mi v času odraščanja vedno puščala veliko svobode, a pravila so bila jasna – da bom sam prevzemal odgovornost za svoja dejanja, izbire in odločitve.
Ste bili priden otrok ali ste pogosto kaj ušpičili? Katera je bila najzabavnejša prigoda?
Joj, nikakor. Bil sem zelo hudomušen otrok in že v vrtcu je mama večkrat morala na pogovor k vzgojiteljici. Na koncu so sklenili, da bo bolje, če vrtec zamenjam, ampak tista navihanost je šla z mano. Tudi v šoli ni bilo veliko bolje, le da sem bil še dodatno »pod drobnogledom« – ker je bila mama učiteljica. V četrtem razredu sem dobil ukor, ker sem skozi okno zlil vodo na mimoidočega – in za to okrivil sošolko, ki mi to zameri še danes. Zabavnih prigod ne manjka, z mlajšo sestro se še danes nasmejeva temu, kako sem jo – mislim, da je bilo v tretjem razredu – pretihotapil v šolo in skril pod klop.
Ste v šoli veliko špricali in prepisovali? Ste med študijem žurirali? Katero je bilo najbolj nepozabno študentsko doživetje?
Šprical nisem, sem pa kdaj plonkal pri matematiki, ampak samo v osnovni šoli. V vsem študiju sem samo enkrat plonkal, sicer pa sem šel pošteno na izpit, četudi sem padel. Med študijem sem se veliko družil s prijatelji, tudi zabave ni manjkalo. Vsekakor pa študentska leta najbolj zaznamuje to, da sem takrat spoznal svojo ženo Brigito.
Katera vaša lastnost vam v življenju najbolj pomaga?
Empatija in to, da nimam težav pri navezovanju stikov z ljudmi – znam se prilagajati situaciji in ljudem ter jim pomagati, kadar je treba.
Katera pa vas najbolj moti pri drugih ljudeh?
Hinavščina in neiskrenost. Verjamem, da dana beseda nekaj velja, a se žal pogosto, sploh v politiki, srečujem z ljudmi, ki na to gledajo drugače.
Če bi lahko karkoli spremenili pri sebi, kaj bi to bilo?
Včasih me zanima preveč stvari in jih delam preveč hkrati, želel bi si postaviti omejitve in se bolje organizirati. A vsaki dam priložnost, da me nauči kaj novega.
Kako ste spoznali in osvojili svojo ženo? Je bila »trd oreh«? Ste nasploh romantičen človek? Kako jo najbolj razveselite in pocrkljate? Jo pogosto vprašate za nasvet in upoštevate njeno mnenje?
Spoznala sva se med študijem na filozofski fakulteti v Ljubljani. Oba sva študirala dvopredmetno, skupna nama je bila geografija. Srečevala sva se v krogu skupnih prijateljev, pozneje je preskočila iskrica in šla sva v kino. Vse drugo je zgodovina. Mislim pa, da jo še vedno osvojim s plesom. Sicer žal nisem preveč romantičen, vedno sem »z nogami trdno na tleh«, a me sprejema takega. Rad jo razveselim z orhidejo – te ima rada in jih ima res že veliko. Brigita je moja zaupnica in rad se posvetujem z njo. Vedno mi da dober nasvet, ne nujno takega, ki mi je všeč, a iskreno pove, kako vidi stvari, in to zelo cenim. Ne olepšuje zadev in največkrat se izkaže, da je imela prav.
Katere teme so v vašem domu prepovedane?
Ni prepovedanih tem, o vsem se lahko pogovorimo. Hčerki spodbujava k odkriti komunikaciji, tudi kadar ni najlažje. Le tako se gradi zaupanje, osnovno lepilo vsake družine.
Kako domači pa ste si z gospodinjskimi opravki in kuhanjem? Kdo vam lika srajce?
Nisem spreten v kuhinji, rad pa pečem na žaru, tako rad, da potem vedno pripravim preveč hrane in je punce ne zmorejo pojesti. Sicer imamo v družini razdeljena gospodinjska dela in kdo kaj pospravlja; vsak skrbi za svoje področje, moji sta jedilnica in dnevna soba. Srajce pa so zahtevno opravilo in jih lika žena, za kar sem ji zelo hvaležen, saj jih kar pogosto nosim, četudi nerad. Najbolje se počutim v udobnih športnih oblačilih.
Kako najraje preživljate proste trenutke? Čemu se ne morete upreti?
V prostem času berem – na nočni omarici sta vedno knjiga in obvezno strip. Z ženo greva rada na sprehod, kjer se lahko v miru pogovoriva. Z družino pa si vsako leto privoščimo izlet presenečenja in nekaj potovanj. Tam si vzamemo čas zase in skupna doživetja so dobra popotnica hčerkama na poti v odraslost.
Kaj bi v svojem življenju spremenili, če bi imeli še enkrat 20 let?
Pravzaprav nič, zadovoljen sem z vsemi pomembnimi izbirami v življenju.
Kako odreagirate, ko vidite, da ste storili napako ali niste imeli prav? Se vam je težko opravičiti? Katera je vaša najpogostejša kletvica?
Včasih težko priznam ali prepoznam svoje napake, zato so opravičila redka oziroma po premisleku. Kadar pa so, so iskrena. Najpogosteje mi uide kakšna na f*** Čeprav bi glede na to, da sem iz Kočevja, najbrž pričakovali »300 kosmatih medvedov«.
Kakšen oče ste? Vas hčerki ovijata okoli mezinca? Ste jima kot mlad oče menjavali plenice? Kaj si želite zanju?
Sem oče v družini, kjer so okoli mene tri dekleta (žena in dve hčerki). Lahko si predstavljate, kako gre z ovijanjem okoli mezinca. Saj se zavedam, da me prinašajo okrog, a tako pač je in to sprejmem. Sicer se pa vedno odkrito pogovorimo o zares pomembnih rečeh. Za hčerki si želim le, da bi bili srečni v življenju, karkoli bosta izbrali, da bosta zadovoljni s tem.
Anže Logar: Kletvice so doma prepovedane
Iz kakšne družine izvirate? Katerih vrednot so vas naučili starši? Katerega nasveta se držite še danes?
Starši so akademski slikarji. Smo rahlo boemska družina, oba kulturnika, sicer pa z velikim poudarkom na umetnosti. Oče me je vedno učil, da naj ravnam po pameti in da naj se hkrati zavedam, da ima vsako dejanje posledico.
Ste bili priden otrok ali ste pogosto kaj ušpičili? Katera je bila najzabavnejša prigoda?
Bil sem ravno prav navihan, da sem testiral meje potrpežljivosti staršev, a nisem prelomil medsebojnega zaupanja. Na primer, s sestro sva hotela imeti doma muco. V oglasu sva našla primerno mladičko, jo prinesla domov, ko staršev ni bilo, nato pa rekla, da sva jo našla na Rožniku. Malce neprijetno je bilo čez nekaj mesecev, ko je prejšnji lastnik klical, da bi prišel naokoli in pogledal, ali je za mucko dobro poskrbljeno …
Ste v šoli veliko špricali in prepisovali? Ste med študijem žurirali? Najbolj nepozabno študentsko doživetje?
V šoli nisem šprical, sem pa prvi dve leti faksa res izkoristil za študentsko življenje. Tako zelo, da sem bil predvsem v četrtem že popolnoma pripravljen na službeno delo. Najbolj nepozaben je bil »road trip« s kolegi na Euro 2000 v Belgijo in na Nizozemsko.
Katera vaša lastnost vam v življenju najbolj pomaga?
Vztrajnost.
Katera pa vas najbolj moti pri drugih?
Prelomljena beseda.
Če bi lahko karkoli spremenili pri sebi, kaj bi to bilo?
Kaj pa vem, nikoli nisem razmišljal o tem. Več las mogoče?
Več v reviji Jana, št. 41, 11.10.2022
Galerija
Poglej vse fotografije (7)
