Prav v času, ko so prevozi z balonom pri nas postajali vse bolj priljubljeni med domačini in turisti, naše nebo pa tako vse bolj pisano, se je zaradi nesreče pred štirimi leti zanimanje za takšne polete občutno zmanjšalo. In zaupanje ljudi v ta zanimivi šport je bilo treba znova pridobiti. Dobro leto je trajalo, da so naši balonarji in drugi letalci natanko zapisali za debel fascikel pravil, določil in zapovedi, kako mora balonar ravnati na tleh in v zraku, da bo ves let sledljiv.
To pomeni, da je zdaj vsak balonarjev korak natančno dokumentiran in da morajo v Sloveniji »letalski prevozniki za opravljanje zračnega prevoza z baloni« imeti potrjen Operativni priročnik za opravljanje zračnega prevoza potnikov z balonom.
Štirje v Sloveniji. Vmes pa je skopnelo število balonarjev. »Do 25 balonarskih ekip se nas je pred nesrečo srečevalo na domačih balonarskih festivalih. Če se nas zdaj na njih zbere deset, je to že lepa številka. Letalski prevozniki, taki, ki prevažamo potnike komercialno, smo v Sloveniji štirje: jaz na Štajerskem, drugi v Ljubljani,« pravi Riko Vran, avtor priročnika, glavni pilot in inštruktor letenja ter predsednik Letalskega in navtičnega društva Pegaz v Mariboru. Verjel je, da se bo zanimanje za polete z balonom med ljudmi povrnilo. Opravil je vse administrativne zahteve do pilotov in društva, prenovil je društveno spletno stran www.balonarstvo.si, sproti objavlja dogodke na Facebooku in drugih spletnih straneh … v turističnih agencijah in mestnih turističnih organizacijah pa je odziv mlačen.
Na polet z balonom prišel z motorno žago. A vendar: letos je zanimanje za polete z balonom za naše razmere že nenavadno veliko, ugotavlja, med potniki so zlasti Slovenci, med tujci pa Nemci, Avstrijci, Hrvati, Američani, Kitajci … Domačini največkrat letijo, razloži, kadar jim kdo podari let za kakšno obletnico ali drugo priložnost. Velikokrat kot presenečenje. »Tako se je zgodilo, da je nekdo na balonarski polet prišel z motorno žago, ker so mu prijatelji rekli, da gredo tisto jutro žagat drva,« se spomni.
»Potnikom pred poletom natančno povem, kaj smejo in česa ne, da ne bodo ogrožali varnosti, ter jim opišem, kako sta videti vzlet in pristanek,« pravi. A pred poletom mora pilot vedeti, s kolikšno težo bo obremenil balon. Zato mu morajo potnice in potniki pred vstopom v košaro povedati, koliko tehtajo. Kajpada se pri tem splača biti kar se da iskren, čeravno gre za zoprno priznanje. A tudi če ne bi vprašal po teži, pravi Vranc, bi zaradi dolgoletnih izkušenj že znal na oko oceniti, koliko tehtate.
Več v Zarji št. 32, 9. 8. 2016
Galerija
Poglej vse fotografije (3)
