To je dobra novica, saj leta sama po sebi ne napovedujejo, da nosečnica po določeni starosti nujno potrebuje posebnega zdravnika, ki jo bo v nosečnosti vodil. To je potrebno takrat, ko se napoveduje, da lahko med nosečnostjo nastanejo zapleti. Res je sicer, da se možnosti za razvoj nekaterih stanj ali zapletov, ki vplivajo na mater, otroka ali na oba, povečujejo po 35. letu.
Je res težje zanositi?
S starostjo se zmanjša možnost zanositve, vendar ne tako drastično, kot ste morda slišali. Res je, da začne plodnost po tej starosti upadati hitreje kot prej, težava pa je v jajčecih: ker so ženske rojene z določenim številom jajčec, ki se v času življenja ne množijo, je do 40. leta porabljenih precejšnje število, zato jih ne ostane veliko. Prav tako se jajčeca starajo z žensko vred.
Tveganja po 40. letu
Ženske so kljub starosti tudi po 40. letu bolj zdrave kot nekdaj, zato je telo sposobno donositi in roditi zdravega otroka. To je odvisno od več dejavnikov. Med drugim od fizične pripravljenosti, načina življenja in od tega, ali gre za prvo nosečnost. Pozna nosečnost je povezana tudi z večjim tveganjem za otroka in nosečnico. Takrat se namreč v telesu začnejo pojavljati spremembe in procesi. Začne se prav z jajčniki in jajčnimi celicami, ki niso več take, kot bi morale biti.
Večja nevarnost splava
S starostjo ženske narašča tudi pogostost splava. Pri 20-letnici je približno 12-odstotna, pri ženskah, starejših od 40 let, pa 26-odstotna. Če ženska zanosi po 45. letu, se nosečnost v več kot polovici primerov konča s splavom, od katerih jih polovica nastane zaradi genetskih napak ploda. Downov sindrom, ki je ena od njih, se z leti pojavlja pogosteje, zato pri nosečnicah po 37. letu obvezno opravijo presejalni test.
Kronična obolenja povečajo težave
Druga medicinska tveganja vključujejo večje možnosti carskega reza, mrtvorojenega otroka, prezgodnji porod, zastoj plodove rasti v maternici, povišan krvni tlak zaradi nosečnosti, gestacijski diabetes, proteinurijo (pojav proteinov v urinu, kar zdravnik preveri na laboratorijskem izvidu urina). Lahko jo spremljajo še drugi znaki in simptomi, kot so edemi (otekanje), motnje vida, glavobol in bolečina v žlički, predležeča posteljica (placenta previa); v primeru slednje mora nosečnica mirovati, porod pa se konča s carskim rezom. Ženske po 40. letu, ki imajo kronična zdravstvena obolenja, so v slabem fizičnem stanju ali pretežke, bodo imele v nosečnosti bolj verjetno težave. Če je ženska že rodila, se med 40. in 44. letom poveča verjetnost težav s hemeroidi, dojkami, kostmi, visokim krvnim tlakom ... Zdravniki zato svetujejo vaje za krepitev medeničnega dna in vaje za krepitev spodnjega dela trupa.
Jajčnik je tisti, ki se najprej postara
V jajčniku so vse jajčne celice prisotne že od začetka (ne tako kot pri moških, ko se spolne celice sproti obnavljajo). Ženske se rodijo z vsemi jajčeci, kar jih bodo kdajkoli imele; teh je več kot milijon. Samo do pubertete jih ostane le še okoli 300.000. Od teh jih za proces ovulacije dozori le 300. Vsi izvidi kažejo, da se po 35. letu začne ateroskleroza žilja v jajčniku. To pomeni, da je pretok krvi skozi jajčnik šibkejši in dobi manj kisika, v jajčniku pa se začnejo degenerativni procesi. Jajčnik je torej tisti v organizmu, ki se najprej postara. Bolj se bližamo menopavzi, manj so jajčniki odzivni na hormone, ki so odgovorni za ovulacijo jajčec. To je naravni potek padanja plodnosti in razmnoževalnih sposobnosti našega telesa, h kateremu po mnogih raziskavah dodatno pripomorejo slabe razvade (kajenje in podobno). Ženska je sicer lahko na videz mladostna, energična, v razcvetu, v reproduktivnem smislu pa se spreminja.
