Po zadnjih statističnih podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so tako kronične kot akutne bolečine v hrbtenici eden najpogostejših razlogov za odprte bolniške staleže v Sloveniji, z njimi pa se vsaj enkrat v življenju sreča kar 70 % ljudi. Kljub temu je osveščanja o preventivnih ukrepih in lajšanju bolečin malo, zaradi česar se bolniki pogosto znajdejo v težki situaciji. Prav tako je področje jugovzhodne Evrope pri sodelovanju z industrijo politično in družbeno omejeno, zaradi česar se Slovenija v smislu tehnološke podpore ne more primerjati z razvitim zahodom. »Namen simpozija je pridobitev znanja in napotkov za izboljšavo kvalitete življenja in varnosti zdravljenja pacientov,« je pred dogodkom povedal doc. dr. Miha Vodičar, strokovni vodja simpozija, sicer pa predstojnik Ortopedske klinike v Ljubljani in vodja Oddelka za kirurgijo hrbtenice. »Če bo vsak kirurg s tega simpozija odnesel eno stvar in jo implementiral v svojo klinično prakso, bodo s tem največ pridobili bolniki.«
Robotska kirurgija in nove metode zdravljenja hrbtenice
Med novimi tehnikami je bil poseben poudarek na izjemni učinkovitosti, varnosti in natančnosti robotske kirurgije, o kateri sta spregovorila dr. Alexandru Thiery iz Romunije in dr. Yunus Uysal iz Turčije. Predstavila sta robota za uvajanje vijakov v hrbtenico, njegove prednosti in slabosti.
Ugledna strokovnjaka na področju tumorjev hrbtenice dr. Aron Lazary iz Budimpešte in prof. dr. Ufuk Aydinli iz Istanbula sta predstavila najnovejše trende in raziskave na področju zdravljenja primarnih kostnih tumorjev hrbtenice in medenice in sodelovala z nasveti pri predstavitvah primerov pacientov s težkimi redkimi boleznimi.
Na simpoziju je bila predstavljena tudi nova metoda operacije XLIF, ki jo v sklopu posodabljanja uvajajo v klinično prakso na Ortopedski kliniki v ljubljanskem UKC (dr. Lovro Suhodolčan). Z omenjeno metodo pri bolnikih s kronično mehanično bolečino v križu dolgo operacijo z obsežno krvavitvijo nadomestijo s kratko operacijo brez izgube krvi. To v praksi pomeni manj invaziven poseg in krajši čas rehabilitacije.
Dr. Miklos Tunyogi-Csapo je predstavil protokol varnostnega izboljševanja zdravljenja skolioz pri otrocih, ki ga uvaja v Nacionalnem centru za zdravljenje hrbtenice v Budimpešti. Prof. Oguz Karaeminoğlu iz Istanbula in skupina iz Zagreba pod vodstvom dr. Perovića pa so predstavili endoskopsko kirurgijo hrbtenice in njeno umestitev v klinično prakso.
Dr. Miha Vodičar je predstavil primer pacientke, pri kateri so odstranili ponovitev agresivnega kostnega tumorja v vretencu in pri tem prvič uporabili feromagnetno navigacijo, ki jo je razvilo slovensko podjetje Ekliptik. S tem je odstranitev tumorja, ki je s prostim očesom neviden, ker je praktično identičen kot normalna kost, preciznejša od predhodnih tehnik in se tumor tudi precej redkeje ponovi.
Pomoč pacientom, prihranek za državo in gospodarstvo
Četudi se vložek v operativno tehnologijo za hrbtenično kirurgijo zdi veliko breme za sodelujoče države, je izobraževanje in sprejemanje ukrepov, ki bodo bolnikom zagotavljali izboljšanje oskrbe in dodatno varnost, nujno.
Vzpodbuden primer je navedel udeleženec simpozija dr. Alexandru Thiery iz Romunije, kjer so s pomočjo evropskih sredstev v celoti uspeli moderno opremiti bolnišnice s tehnološko opremo, ki omogoča uporabo računalniških navigacij in robotske kirurgije. S tem so se približali potrebam pacientov, izboljšali kakovost njihovega življenja in zagotovili večjo varnost zdravljenja.
In kaj bi večji poudarek na preventivi, informiranju ter bolj učinkovitih posegih pomenil za državo in delodajalce? Po statistiki traja bolnišnična odsotnost zaradi težav v hrbtenici 25 dni letno. Če bi bil vsak od teh pacientov bolniško odsoten le en dan manj, bi delodajalci in zdravstvena blagajna skupaj prihranili več kot 1,5 milijona evrov.
