Vid izgubi ostrino že v ranem otroštvu, ko se očesi sicer še pospešeno razvijata, vendar pa fiziološke mehanizme, potrebne za odlično komunikacijo med očesom in možgani, nekaj »zmoti«. Slabovidno oko je običajno anatomsko povsem normalno grajeno, pač pa ostrino vida »krade« nepravilen položaj oči ali izrazito kratkovidno oziroma daljnovidno eno oko. Zdravljenje po navadi poteka tako, da se leno oko spodbuja k delu, tako da mora videti več sveta kot oko, ki je zdravo, kar oftalmologi dosegajo najprej s korekcijskimi očali oziroma lečami, če niso uspešni, pa tudi z umetnim senčenjem oziroma zatemnjevanjem zdravega očesa.
Ni tridimenzionalne slike
Pri motnji se možgani počasi navadijo na motno ali dvojno sliko, ki je posledica škiljenja ali anizometeropije, razlike v dioptriji med enim in drugim očesom. V bistvu je ambliopija motnja možganskih celic, ki nadzirajo vid v enem očesu, in ne težava samega očesa. Ko možganske celice niso v uporabi, pa se zmanjšajo. Če je vzrok za slabovidnost škiljenje, postane slabovidno oko tisto z višjo dioptrijo. Otrok z ambliopijo vidi slabše predvsem v globino, kar pomeni, da ima težave z videnjem tridimenzionalnih podob. Če precej zgodnjega časovnega okvirja za zdravljenje ne ujamemo, ima lahko otrok čedalje resnejše težave z vidom pozneje v življenju, saj se zaradi preobremenjenosti naknadno poškoduje tudi zdravo oko. Zelo pomembno opozorilo staršem se torej že uvodoma glasi, da se morajo otrokove oči razvijati karseda skladno. Prej ko odkrijete težave, večja je verjetnost, da bo mogoče popolnoma popraviti vid oziroma otroka rešiti pred očali in zoprnimi, manj uspešnimi operacijami pozneje v življenju.
Kateri otroci so v tvegani skupini?
Otroci, ki škilijo, so kratkovidni ali daljnovidni na obe očesi, oziroma tisti, ki so na eno oko izrazito kratkovidni, na drugo pa daljnovidni, ter malčki, ki imajo prirojeno mreno ali spuščene veke. Družinska nagnjenost k ambliopiji oziroma strabizmu prav tako šteje, in še, bolj so ogroženi otroci, ki so se prezgodaj rodili.
Kaj se zgodi pri strabizmu?
Škiljenje je najpogostejši vzrok ambliopije. Ker oči bodisi bežijo vstran oziroma otrok gleda navzkriž, se center za vid v možganih brani tako, da izključi oko, ki škili, s čimer se izogne tako imenovani dvojni sliki. Otrok posledično spet uporablja le boljše oko, slabše oko pa, če ga ne zdravimo, ne more razviti vsega svojega potenciala.
Refrakcijska napaka
Če je razlika v dioptriji med levim in desnim očesom velika, čemur pravimo strokovno anizometropija, se na slabšem očesu zaradi nepopravljene napake svetloba ne usmeri na pravo točko za jasen vid v retini. Tako otrok na eno oko slabše vidi in je na tem očesu kratkoviden, daljnoviden oziroma astigmatičen. Ker očesi ne kažeta anatomskih razlik, je to obliko ambliopije najtežje diagnosticirati. Tudi otrok nam ne more potožiti, da slabo vidi, ker v glavnem ne zazna nobenih težav, vse dokler vsaj za silo uporablja obe očesi, zato moramo biti starši toliko bolj pozorni, kako otrok dojema svet z očmi.
