Večini se zdi vsakodnevna uporaba zaščitne kreme še zmeraj precej ekstremna, a je zavedanje o tem vseeno z vsakim letom močnejše.
Na škodljive učinke UV-sevanja nas večina pomisli le na morju, saj jih lahko opazimo s prostim očesom – vidimo opeklino, ki nastane kot posledica izpostavljenosti žarkom UVB. Takrat uporabljamo zaščitno kremo, po dopustu pa jo pospravimo v predal, kar je napaka. UV-sevanje (predvsem žarki UVA) po večini povzroča poškodbe kože, ki jih ne moremo zaznati s prostim očesom. Gre za vnetne in razgradne procese, ki se kopičijo leta in leta, preden se prvič pokažejo tudi na površini kože.
Kaj pomeni SPF?
Zaščita kože pred soncem je danes alfa in omega nege kože. Več ko boste vedeli o SPF, lažje boste izbrali kremo za sončenje. Dermatologi opozarjajo, da je krema za sončenje za obraz že vsakodnevna nujnost.
SPF je kratica za angleško besedno zvezo »sun protection factor« oziroma v slovenščini »zaščitni faktor«. Preprosto povedano je to merilo, ki opredeljuje čas, koliko časa ste lahko varno izpostavljeni sončnim žarkom. Če veste, da bi vas brez kreme za sončenje na soncu opeklo po 10 minutah, ta čas pomnožite s številko zaščitnega faktorja.
Primer: krema za sončenje s SPF 15 – to številko pomnožite z 10.
Dobili boste rezultat 150 minut. To je čas trajanja zaščite, ki vam jo zagotavlja krema za sončenje. Višji ko je SPF oziroma ZF (zaščitni faktor), večja je zaščita.
UVA-sevanje povzroča poškodbe kože, ki se nabirajo leta
Najmočnejše je poletno opoldansko sonce, treba pa je upoštevati tudi oblačnost in količino kreme, ki jo uporabite. Na zaščito pred soncem ne pozabite niti v notranjih prostorih, avtomobilih ali v bližini oken. Morda se sliši neverjetno, a UVA-sevanje, ki povzroča staranje kože, prodre tudi skozi okensko steklo.
Prva krema z zaščitnim faktorjem
Za fenomen SPF se lahko zahvalimo mlademu švicarskemu kemiku. Leta 1938 ga je v gorah opeklo sonce in zaradi te izkušnje se je odločil, da bo izumil kremo za zaščito pred soncem. Njegov kolega je leta 1944 za fizično zaščito kože vojakov pred soncem uporabil posebno vrsto vazelina. Nato sta skupaj združila moči in zmešala prvo zaščitno kremo. Sestavljena je bila iz kombinacije vazelina, kakavovega masla in kokosovega olja, nadela pa sta ji ime »gletcher creme« oziroma »krema za na ledenik«.
Kakšen je vpliv sonca na kožo?
Ena od posledic je staranje kože. Kolagenska in elastinska vlakna izgubljajo svojo prožnost. Povesijo se, zato je koža videti starejša. Druga neprijetna posledica je preobčutljivost za sonce. Mnogi že imamo izkušnje s srbečimi izpuščaji, pordelostjo in pekočim občutkom. Neprijetna težava je tudi pigmentacija, ki je prav tako posledica čezmerne izpostavljenosti soncu.
Ali veste, koliko kreme za sončenje je treba nanesti?
Morda bo tudi vas presenetilo, da za zaščito celotnega telesa zadostuje količina kreme, ki ustreza velikosti žogice za golf. Za obraz je dovolj količina, ki jo dvakrat nanesemo z enim prstom. Kreme ne pozabite nanesti na ušesa, saj jih hitro opeče. Koža na ušesih je namreč zelo občutljiva in pogosto izpostavljena.
Uporaba kreme s SPF bi morala postati redni del dnevne lepotne rutine. Pri jutranji negi obraza kremo s SPF uporabimo na koncu. To pomeni, da čez dnevno kremo nanesemo še kremo z zaščitnim faktorjem. Ponudba krem je danes tako številna, da res ni več težko najti takšne z najprimernejšo teksturo. Čim lažja je tekstura, tem prijetnejše bo nanašanje izdelkov za obraz drugega čez drugega.
Še več lepotnih, modnih, zdravstvenih in prehranskih nasvetov najdete v priljubljeni ženski reviji BZ (Bodi zdrava), ki jo lahko kupite tudi v prodajalnah dm po vsej Sloveniji.
