Rezultati globalne raziskave, ki so jih objavili v reviji Journal of Thrombosis and Haemostasis, so razkrili, da nas manj kot polovica ve, da je krvne strdke mogoče preprečiti, in le četrtina je ležanje v bolnišnicah pravilno povezala z dejavniki tveganja za nastanek tromboze. Ta odkritja poudarjajo potrebo po večjem izobraževanju o znakih, simptomih in dejavnikih tveganja za krvne strdke, ki so lahko smrtno nevarni.
Kako krvni strdki vplivajo na naše življenje
Če krvni strdek delno ali povsem zapre dotok krvi v arterije ali vene, je naše življenje ogroženo. Pravzaprav so krvni strdki skupni imenovalec najpogostejših srčno-žilnih vzrokov smrti: možganske kapi in srčnega infarkta. Kadar krvni strdek prepreči normalen krvni pretok v srcu, srce ne more več prejemati kisika in hranil. Posledično lahko del srčne mišice preneha delovati in na koncu odmre. Srčni infarkt še vedno zahteva 50 odstotkov srčno-žilnih smrtnih žrtev. Največ smrti nastopi v prvih urah po infarktu, ko bolniki ne utegnejo priti v bolnišnico. Po mnenju nekaterih zdravnikov sta najbolj nevarni prvi dve uri po infarktu, nekoliko manj prva dva dneva, izrazito manj prva dva tedna, še manj dva meseca.
Njena.si
Prvi koraki v samostojno življenje: Kako zavarovati svoje stanovanje?
Kaj lahko storimo sami
Najpomembnejša preventiva je zdravo življenje; odpovejmo se kajenju in vsak dan vsaj 30 minut namenimo gibanju. Vsakih 90 minut sedenja se nam namreč pretok krvi pod kolenom upočasni za polovico, pri čemer se možnost razvoja krvnega strdka poveča za dvakrat. Jesti moramo več sadja in zelenjave, vzdrževati zdravo telesno težo, omejiti uživanje soli, maščob in sladkorja, odpovedati se je treba nezdravim razvadam, redno preverjati krvni tlak, krvne maščobe in krvni sladkor ter srčni utrip.
