Hepatitis A, ki povzroča vnetje jeter, ni nedolžna zdravstvena tegoba. Prvi znaki bolezni se lahko pojavijo že po 15 dneh, v nekaterih primerih pa šele po štirih tednih ali kasneje, po informacijah stroke do 50 dni po okužbi. Zaradi vnetja jeter je bolnik utrujen, ima vročino, bolečine desno pod rebri in se na splošno slabo počuti. Za bolezen je značilen tudi pojav zlatenice, pravi stroka. »Okrevanje lahko traja tudi več mesecev. Po preboleli bolezni ljudje večinoma ne čutijo posledic, na bolezen pa so imuni do konca življenja. V redkih primerih, predvsem pri starejših bolnikih, lahko bolezen povzroči resne zaplete, tudi odpoved jeter,« je navedeno na Cepljenje.info, spletni strani, kjer so zbrane celovite informacije o vseh cepljenjih, za vse generacije, kar je projekt Združenja za pediatrijo, ki deluje v okviru Slovenskega zdravniškega društva.
Hrana, voda, umazane roke
Proti hepatitisu A se je v Sloveniji mogoče cepiti, ni pa obvezno; stroške krije zdravstveno zavarovanje. Združenje cepljenje priporoča predvsem ljudem z motnjami strjevanja krvi, tistim, ki imajo kronično jetrno obolenje ali so pred transplantacijo jeter, bolnikom s HIV oziroma aidsom ter moškim, ki imajo spolne odnose z moškimi.
Cepljenje stroka priporoča tudi vsem, ki potujejo v predele sveta s slabšimi higienskimi razmerami, ter tistim, ki lahko pri svojem delu pridejo v stik s človeškimi iztrebki ali komunalnimi odpadki. Sicer viruse hepatitisa A zaužijemo s hrano, vodo ali prek umazanih rok.
Kakšno je stanje
O tem poroča vodja ambulante za virusni hepatitis na Infekcijski kliniki v Ljubljani, prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., ki je povedala, da so letos v Sloveniji zaznali izbruh hepatitisa A »z rekordnim številom okuženih. Skoraj 50 smo jih obravnavali na Infekcijski kliniki v Ljubljani, skoraj polovico hospitalno, bilo je tudi nekaj primerov bolezni s hudim potekom, nihče pa ni umrl.«
Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so nam zagotovili še več informacij. Povedali so, da neuradni podatki za leto 2021 kažejo enajst prijav hepatitisa A, letos pa po državi skupno kar 67 prijav, kar je znatno povečanje števila v primerjavi s prejšnjim letom. »Zbolevalo je več družin, okužbe pa je večinoma povzročil tako imenovani madžarski sev, ki je krožil po Evropi,« so povedali.
Letna incidenca hepatitisa A je sicer po podatkih NIJZ med posameznimi leti različna. »Od leta 1997, ko smo zabeležili 99 prijav oziroma incidenco 4,9 na 100.000 prebivalcev, se je število prijav do leta 2006 zmanjšalo na deset. V letih 2013, 2016 in 2017 smo opazili ponovno povečanje števila. Vzrok je bil izbruh hepatitisa A v Evropi med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, in njihovimi kontakti. Izbruh se je razširil tudi v Slovenijo,« so pojasnili.
Kako so se okužili
V letu 2018 se je število obolelih v primerjavi z letom 2017 zmanjšalo za dobro polovico; prejeli so šestnajst prijav. Od tega je zbolelo šest žensk in deset moških, ki so se okužili na Madagaskarju, v Peruju, Boliviji, Venezueli, na Majorki, ena oseba pa se je okužila od družinskega člana. »Leta 2019 se je trend upadanja incidence nadaljeval. Zabeležili smo dvanajst prijav hepatitisa A, od tega se je okužilo osem moških in štiri ženske, ki so bili stari od 29 do 78 let. Iz prejetih anket smo ugotovili, da je pet primerov uvoženih iz Južne Amerike, z Madagaskarja, iz Venezuele in Hrvaške. Zabeležili smo tudi družinski izbruh hepatitisa A, ko se je mama okužila od sina, ki je nekaj tednov pred obolenjem potoval na Majorko in v Beograd. Leta 2020 smo našteli štiri prijave hepatitisa A, pri dveh moških in dveh ženskah. Primeri med seboj niso povezani, izvor okužbe ni znan. Oboleli so bili stari od 24 do 77 let,« so pojasnili.
