Splošna ocena je, da se nekaj manj kot 70 % vseh antibiotikov uporabi pri rejnih živalih. Tudi v Evropi je ta delež visok, in sicer presega 60 odstotkov. Razlog gre iskati v intenzivnem kmetovanju oziroma živinoreji, ki zasleduje produktivnost, učinkovitost, znižanje stroškov v reji in oskrbo ljudi s poceni mesnimi in mlečnimi izdelki.
Največ antibiotikov v kmetijstvu se uporablja v farmskih rejah, več kot 75 odstotkov, in sicer predvsem v preventivne namene za preprečevanje okužb pri živalih z večjim tveganjem za pojav bakterijskih bolezni, ponekod pa antibiotike uporabljajo za pospeševanje rasti živali, kar je v Evropi od leta 2006 prepovedano. Najnižjo rabo antibiotikov pri živalih v državah Evropske unije beležijo na Islandiji, Švedskem in Norveškem, kjer je večina antibiotikov oziroma kar 90 odstotkov porabljenih za zdravljenje bolnih živali, in torej ne za preventivno zdravljenje.
Največji porabniki antibiotikov Poljaki, Italijani in Španci
V Franciji in Nemčiji je poraba antibiotikov od pet- do desetkrat višja kot v državah z najnižjo rabo. Največji uporabniki antibiotikov pri živalih pa so največji proizvajalci mesa, to so države Poljska, Italija in Španija, kjer je raba celo od 10- do 20-krat višja kot v državah z najnižjimi vrednostmi. Poljski veterinarji so na primer leta 2020 predpisali 15,4 odstotka vseh porabljenih antibiotikov v kmetijstvu v EU, čeprav se na Poljskem vzredi le 7,3 odstotka vseh živali v Evropi. Ob tem raba antibiotikov v tej evropski državi zadnjih deset let nenehno narašča, večinoma pa jih uporabljajo za skupinsko preventivno zdravljenje, in ne za zdravljenje bolezni živali, razkriva poročilo Evropske zveze za javno zdravje.
Pri tem so izpostavili predvsem problematiko reje perutnine, namreč največje porabnice antibiotikov so ravno države, kjer vzredijo največ perutninskega mesa. To so Poljska, kjer naj bi bila vzrejena petina perutninskega mesa, sledijo Španija, Francija, Nemčija in Italija.
Intenzivni sistemi reje so namreč tesno povezani z rabo antibiotikov. »Piščanci so genetsko izbrani za hitro rast, tako da dosežejo okrog dva kilograma v 35 do 45 dneh oziroma običajno brojlerji dosežejo 1,5 kilograma v manj kot 30 dneh, medtem ko so pred 70 leti za takšno težo potrebovali štiri mesece. Zaradi povečanega povpraševanja po belem mesu se prav tako goji piščance, ki imajo večja prsa, ki so danes za okoli 60 odstotkov večja kot leta 1950. Vse te spremembe so pripomogle k slabšanju zdravja živali,« izpostavljajo v Evropski zvezi za javno zdravje.
Slovenija med najboljšimi
Kako je na področju reje perutnine pri nas? Podjetji Pivka in Perutnina Ptuj sta že pridobili certifikat »vzrejeno brez antibiotikov«, piščance iz skrbne reje, ki so torej stoodstotno brez antibiotikov, pa je mogoče na trgovskih policah prepoznati zaradi posebne oznake.
Tudi sicer se Slovenija uvršča na rep držav glede porabe antibiotikov v kmetijstvu. Zato naj bi bilo po oceni agrarnega ekonomista Aleša Kuharja slovensko meso tudi dražje. »Intenzivnejša je reja, manj je stroškov, zato je meso lahko cenejše. Države, iz katerih največ uvažamo, imajo izrazito intenzivno rejo in proizvodnjo, ki je usmerjena zgolj v zniževanje stroškov, predvsem na račun vhodnih surovin in uporabe nadomestkov surovin, agresivnosti tehnoloških postopkov.«
Tudi živali, enako kot ljudje, potrebujejo čas za okrevanje
Za preudarno rabo oziroma odgovorno predpisovanje in uporabo antibiotikov pri živalih so pri nas odgovorni veterinarji, so poudarili na kmetijskem ministrstvu, kar je potrdil tudi ormoški veterinar Samo Rajšp. »Veterinarji se trudimo izogibati rabi antibiotikov oziroma smo izjemno previdni, kajti odpornost bakterij na zdravljenje živali postaja težava; se že zgodi, da običajni antibiotiki ne učinkujejo. Ne le omejevanje rabe antibiotikov, potrebno bo tudi razumevanje rejcev, da virusnih bolezni ni mogoče zdraviti z antibiotiki, temveč je potreben čas, da žival bolezen preživi. Za človeka je normalno, da je deset dni na bolniški odsotnosti ali na zdravljenju, žival pa bi morala biti že naslednji dan zdrava.«
Sicer pa je bila Slovenija v letu 2021 glede prodaje antibiotikov za zdravljenje živali, ki so namenjene proizvodnji hrane, uvrščena v skupino devetih najboljših držav na območju Evropske unije. Prodaja antibiotikov za zdravljenje živali za prehrano ljudi je za Slovenijo v letu 2011 dosegla 46 mg/PCU, v letu 2021 pa 31,8 mg/PCU, kar pomeni zmanjšanje za 30,9 odstotka. Tudi v primerjavi z letom 2020 se je lani prodaja antibiotikov za zdravljenje živali zmanjšala, in sicer za 4,6 odstotka. Na primer v Španiji je prodaja antibiotikov za zdravljenje živali za proizvodnjo živil petkrat višja, še večja razlika je v primerjavi s Poljsko, kjer porabijo 5,6-krat več antibiotikov kot pri nas, kaže poročilo Evropske agencije za zdravila, ki je nastalo v okviru projekta ESVAC.
Odpornost proti mikrobnim zdravilom bo zahtevala ogromno človeških življenj
Nobeno meso v prodaji sicer naj ne bi vsebovalo antibiotikov. Vendar pa prekomerna uporaba antibiotikov za zdravljenje živali med njihovo rejo lahko pomembno prispeva k povečevanju mikrobne odpornosti. Manj kot smo izpostavljeni antibiotikom, bolje učinkujejo, ko jih potrebujemo. Izziv uporabe antibiotikov v kmetijstvu je v svoji strategiji »od vil od vilic« naslovila tudi EU in Slovenija, ki si je za cilj zadala zmanjšanje splošne porabe protimikrobnih zdravil pri živalih do leta 2024 za 50 odstotkov v primerjavi z letom 2009.
Odpornost mikrobov že pomeni resno družbeno in gospodarsko breme na svetovni ravni. Po ocenah naj bi zaradi nje vsako leto samo v Evropski uniji umrlo 25.000 ljudi, ugotavljajo evropske agencije, po vsem svetu pa naj bi zaradi odpornosti na bakterije umrlo kar 700.000 ljudi. Če se trendi ne spremenijo, bo do leta 2050 število smrti lahko naraslo na 10 milijonov. S tem bi število smrti zaradi odpornosti proti mikrobnim zdravilom do leta 2050 preseglo skupno letno število smrti zaradi raka (8.200.000) in prometnih nesreč (1.200.000), črn scenarij opisuje slovenska strategija. Zato je vsak korak v smeri zmanjševanja uporabe antibiotikov velik doprinos k ohranjanju zdravja ljudi, živali in narave.
Zloraba znanosti za ekonomske interese
Stanko Valpatič iz Ostrožnega pri Ponikvi je kmet, ki prideluje ekološko zelenjavo v družbi več živali, ki pa na kmetiji in posestvu nimajo druge vloge, kot da srečno in zadovoljno tekajo po okolici. Zagovarja miroljubno kmetijstvo in opozarja na posledice intenzivne reje živali. »Meso je bilo še pred 80 ali 90 leti na jedilniku le ob večjih praznikih in tu in tam ob nedeljah. Danes pa jemo meso vsak dan in celo večkrat na dan. Vprašanje je, kako je to možno. Kako je lahko prišlo do množične reje živali, v kateri ne gre brez uporabe antibiotikov.« Valpatič je zato prepričan, da je pri rabi antibiotikov prišlo do zlorabe znanosti, zato je njegovo stališče jasno: »Ne potrebujemo živinoreje in tako ne antibiotikov za rejo živali. Naša hrana in voda ne bi smeli biti obremenjeni z antibiotiki, agrarnimi kemikalijami in nitrati. Na področjih z intenzivnim konvencionalnim kmetijstvom z veliko kemije, gnoja in gnojnice pridejo vse omenjene škodljive snovi pomnoženo v površinske vode in podtalnico ter tako tudi v našo pitno vodo.«
