Po desetletjih neuspehov je pred nami očitno nova doba zdravil, s katerimi bo mogoče zdraviti Alzheimerjevo bolezen, najpogostejšo obliko demence.
Vendar pa zdravilo, lecanemab, učinkuje le minimalno, zato je vprašanje, kako zelo bi vplivalo na vsakdanje življenje obolelih. Prav tako učinkuje le v zgodnjih stadijih razvoja bolezni – kar pomeni, da bi bila revolucija potrebna tudi na področju zgodnjega zaznavanja.
Upočasni napredovanje bolezni
Oboleli trenutno prejemajo druga zdravila za obvladovanje simptomov, a nobeno od njih ne spremeni poteka bolezni. Lecanemab pa napade vnetje, imenovano beta amiloid, ki se kopiči v možganih ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. Gre za protitelo – podobno tistim, ki jih napadajo viruse in bakterije v telesu –, ki je bilo zasnovano tako, da imunskemu sistemu sporoča, naj očisti amiloide iz možganov. Amiloid je beljakovina, ki se kopiči v prostori med nevronih v možgani in na ta način tvori značilne plake, ki so eden od znakov Alzheimerjeve bolezni.
Skratka, zdravilo so preizkusili na 1795 prostovoljcih z Alzheimerjevo boleznijo v zgodnjih stadijih. Rezultati kažejo, da ne gre za čudežno zdravilo. Bolezen je še naprej napredovala, a je zdravilo to napredovanje v 18 mesecih zdravljenja upočasnilo za četrtino.
Za 0,45 točke bolje
V Združenih državah Amerike regulatorji že odločajo, ali bo zdravilo na voljo za širšo uporabo. Farmacevtski podjetji Eisai in Biogen, ki sta razvili zdravilo, bosta za dovoljenje za trženje v drugih državah zaprosila v prihodnjem letu.
Trenutno je na svetu več kot 55 milijonov ljudi z Alzheimerjevo boleznijo. Do leta 2050 naj bi jih bilo več kot 139 milijonov.
Pristojni so upočasnitev razvoja bolezni opazili na podlagi skale, ki je od nič do 18 ocenjevala resnost bolezni. Tistim, ki so prejemali zdravilo, se je pisalo bolje za 0,45 točke.
Kaj po 18 mesecih?
So pa tudi tveganja. Tveganje za možganske krvavitve so zaznali pri 17 odstotkih udeležencev v raziskavi, tveganje za otekanje možganov pri 13 odstotkih. Skupno je moralo zdravilo zaradi stranskih učinkov prenehati jemati sedem odstotkov ljudi.
Pa vendar je ključno vprašanje, kaj se zgodi po 18 mesecih jemanja? Odgovorov zaenkrat ni.
Ljudje imajo od trenutka, ko se pojavijo prvi simptomi, običajno šest let neodvisnega življenja. Če zdravilo napredovanje Alzheimerjeve bolezni upočasni za četrtino, to pomeni dodatnih 19 mesecev neodvisnega življenja. Je pa mogoče, da bi zdravilo lahko bolj učinkovalo, če bi ga jemali dlje.
