Današnji podrobni rezultati klinične študije novega zdravila lecanemab so naleteli na močno odobravanje zdravstvene stroke. Popolni rezultati napredne klinične študije (faze III), ki so jo izvedli na skoraj 1800 osebah, ki so jih spremljali 18 mesecev, so namreč potrdili 27-odstotno zmanjšanje upadanja kognitivnih sposobnosti pri bolnikih, ki so jih zdravili z novim zdravilom. To so konec septembra pokazali že tudi delni rezultati klinične študije tega zdravila, ki sta ga razvili japonska farmacevtska skupina Eisai in ameriška družba Biogen.
V celotni študiji, ki jo je danes objavila revija New England Journal of Medicine, pa so podrobno opisali tudi pogostost neželenih učinkov pri lecanemabu, od katerih so bili nekateri resni in bistveno pogostejši kot v skupini s placebom. Tako je na primer 17,3 odstotka bolnikov, ki so jih zdravili z lecanemabom, utrpelo možgansko krvavitev, medtem ko je bilo v skupini s placebom takih 9 odstotkov.
Pri 12,6 odstotka ljudeh, ki so prejemali to eksperimentalno zdravilo, je prišlo do možganskega edema, medtem ko jih je bilo v skupini s placebom le 1,7 odstotka. Vendar je bila splošna stopnja umrljivosti v obeh skupinah bolnikov v študiji skoraj enaka - 0,7 odstotka pri bolnikih, ki so prejemali lecanemab, in 0,8 odstotka pri tistih, ki so prejemali placebo.
Na začetku poti
Bart De Strooper, direktor britanskega inštituta za raziskave demence, je kljub temu izpostavil, da je to "prvo zdravilo, ki zagotavlja resnično možnost zdravljenja za ljudi z Alzheimerjevo boleznijo". Čeprav se klinične koristi zdijo nekoliko omejene, je namreč mogoče pričakovati, "da bodo postale bolj očitne, če bodo zdravilo dajali dlje časa".
Profesor John Hardy, eden vodilnih svetovnih raziskovalcev, je dejal, da so rezultati "zgodovinski", in izrazil optimizem, da "smo priča začetku zdravljenja Alzheimerjeve bolezni".
Prelomnica
Klinične študije že ocenjujejo regulatorji v ZDA, ki bodo kmalu odločili, ali lahko lecanemab odobrijo za širšo uporabo. Razvijalca zdravila nameravata naslednje leto začeti postopke odobritve tudi v drugih državah.
Pri Alzheimerjevi bolezni, progresivni nevrodegenerativni bolezni centralnega živčnega sistema, se v možganih postopoma nenormalno kopičita dve ključni beljakovini, amiloid beta in tau proteini, zaradi česar možganske celice odmrejo, možgani pa se skrčijo.
To povzroča izgubo spomina in vse večjo nezmožnost opravljanja vsakodnevnih opravil. Bolezen je velik javnozdravstveni problem, saj po vsem svetu prizadene več kot 55 milijonov ljudi. Do leta 2050 naj bi njihovo število že preseglo 139 milijonov. Je najpogostejša oblika demence in predstavlja kar 70 odstotkov vseh demenc.
Lecanemab deluje na depozite amiloid beta proteinov, vendar le v zgodnjih fazah Alzheimerjeve bolezni, kar lahko omejuje njegovo uporabnost, saj bolezen pogosto pozno diagnosticirajo.
Na področju medicine, ki je polno neuspehov, obupa in razočaranj, nekateri znanstveniki kljub temu vidijo rezultate te študije kot zmagoslavno prelomnico. Bolniki z Alzheimerjevo boleznijo namreč sedaj prejemajo le zdravila za lajšanje simptomov, nobeno pa ne spreminja poteka bolezni.
