»Večina divje raslih užitnih rastlin vsebuje veliko več mineralov od običajne zelenjave. Velika kopriva med divjo hrano še posebej izstopa. Vsebuje veliko železa in drugih mineralov, kalcija, magnezija, fosforja in silicija. Že prvi stik z njo nam da vedeti, da vsebuje kisline, saj nas speče in na naši koži vsaj kratkotrajno pusti pekoč odtis. Prav te njene kisline močno pripomorejo k njenemu protivnetnemu učinku. Kot vse temno zelene rastline, ki vsebujejo veliko klorofila, spodbuja čiščenje telesa. Čisti kri in sečne poti. Zato je nepogrešljiva pri pomladnem razstrupljanju telesa, saj hkrati spodbuja telo k čiščenju in mu daje številne minerale. Teh nam še posebej spomladi lahko manjka,« pojasnjuje Monika Mulej, zeliščarka z bogatim znanjem. »Narava nam spomladi ponuja odlične pomočnike, da očistimo telo – kopriva je eden glavnih. Če ji dodamo regrat in čemaž, smo res naredili veliko dobrega za svoje telo.«
Varno zelišče z močnim učinkom
Velika kopriva spodbuja tudi delovanje limfnega sistema in v manjši meri pomaga prebavilom. Čeprav je zelo varno zelišče, je njen učinek kar močan. »V prvi vrsti pomaga proti slabokrvnosti, ki zajema tudi neprimerno sedimentacijo, pomanjkanje železa v krvi. Pri teh težavah naj bo kopriva med prvimi izbirami. Čeprav minerale najbolj pridobimo iz rastline, kadar jo pojemo, se je za izboljšanje krvi odlično izkazala v tinkturi, čaju, sirupu in smutiju. Koprivina neverjetna čistilna moč pride zelo prav pri težavah z revmo. Poleg tega učinkuje protivnetno, kar lahko pri revmi veliko pripomore k izboljšanju. V tem primeru pijemo njene pripravke ali pa se masiramo s tinkturo. Kopriva se uporablja pri alergijah, saj močnejše čiščenje telesa očisti tudi kožo. Predvsem pomaga pri nečisti koži, ki je posledica slabšega delovanja sečil in slabšega limfnega pretoka. Na primer pri ljudeh, ki se manj gibljejo. Poleg tega sta s čistočo krvi povezana diabetes in putika, pri katerih se koprivo pogosto kombinira z drugimi zelišči. Še najboljša je kopriva pri prehladnih vnetjih sečil. Kombiniramo jo lahko z drugimi zelišči za zdravje sečil, kot so njivska preslica, brezovi listi, mlečni oves, zlata rozga. Ne pozabimo na učinek koprivinih korenin in listov pri težavah s prostato. Olajša lahko izločanje seča in ustavlja vnetje.«
Nabirajmo jo z rokavicami
Pri nabiranju velike koprive uporabimo rokavice! »Koprivo lahko spomladi nabiramo za prehrano, takoj ko zraste vsaj pet centimetrov. Lahko si pomagamo s škarjicami. Bolj ko je kopriva mlada, mehkejša so njena stebla. Lahko bi jo nabirali vse leto, vendar stebla, pozneje pa tudi listna stebla, postanejo zelo vlaknasta in se več ne razkuhajo. Zato pri večjih koprivah porežemo le vršičke in kakšen čim mlajši list. Za prehrano je kopriva najboljša, dokler je mlada, vršički pa do cvetenja. Potem listi zbledijo in rastlina usmerja energijo predvsem v semena. Če koprivo pokosimo, bomo nato spet imeli mlado divjo zelenjavo. Kljub košnji bo kopriva najbolj vitalna, zelena in mineralov polna spomladi ter potem znova jeseni. To je tudi najboljši čas za nabiranje bodisi za prehrano ali za čaje, tinkture. Za pripravke iz kopriv je najboljši čas za nabiranje pred cvetenjem in takoj, ko zacveti. Običajno je to maja in nato septembra.«
Od sveže v napitkih do kuhane in pečene
Velika kopriva je odlična v jedeh, naj bo sveža, kuhana ali pečena. Vendar sveža lahko še vedno speče po ustih, razen če jo vmešamo v smuti in podobne napitke. Sogovornica veliko koprivo v jedeh najpogosteje uporablja tako, da jo najprej blanšira, vse dokler niso njena stebla mehka. Včasih jo nato precedi, drugič zmeša s paličnim mešalnikom in zgosti, da nastane omaka. »Kopriva ima lepo lastnost, da ni grenka in je njen okus blag, dokaj nevtralen. Primerna je za vse jedi, kjer bi sicer uporabili špinačo. Na primer za zavitke, juhe, omake ...«
