Študija, ki jo je povzel BBC, je zajela nekaj več kot milijon ljudi, ki so se med februarjem 2020 in majem 2021 okužili z novim koronavirusom, njen namen pa je bil ugotoviti delež pojavov krvnih strdkov pri obolelih v primerjavi s primerljivimi vzorci pri zdravi populaciji. Pri tem so ugotovili, da je možnost pojava globoke venske tromboze povečana do tri mesece po okužbi z virusom, večja nevarnost pljučne embolije je bila zaznana še šest mesecev po okužbi, nevarnost notranjih krvavitev in s tem povezanih težav (kot na primer kap) pa še dva meseca po okužbi z virusom SARS-Cov-2.
Možnost za pojav globoke venske tromboze je bila pri ljudeh, ki so preboleli covid, štirikrat pogostejša v primerjavi s primerljivim deležem zdrave populacije, ugotovljena pojavnost pljučne embolije po preboleli okužbi pa je kar 17-krat pogostejša. Pri tem je delež globoke venske tromboze večji pri tistih, ki so se z virusom okužili v prvem valu, tveganje za pljučno embolijo pa je tudi do 290-krat večje pri okuženih s težjo obliko bolezni in 7-krat večje pri pacientih, ki so preboleli milejšo obliko. Ravno tako pri milejših oblikah bolezni niso ugotovili povišane nevarnosti za notranje krvavitve.
Še vedno ostaja nepojasnjena neposredna povezava med okužbo z virusom in pojavom krvnih strdkov. Dejstvo, da ostaja nevarnost s tem povezanih zapletov prisotna še več mesecev po okužbi, pa tudi nekatera odstopanja pri okužbah s prvega vala in težjih oblik bolezni zaradi okužbe, so v raziskavi povezali z učinki cepljenja proti virusu. Četudi so bili ugotovljeni primeri krvnih strdkov v povezavi s cepljenjem, pa je ta nevarnost še vedno precej manjša kot pri tistih, ki so se okužili in oboleli za težjo obliko bolezni, je za BBC izsledke raziskave komentiral Frederick K. Ho iz univerze v Glasgowu.
