»Moje težave s hrbtenico so se prvič pojavile na fakulteti, med študijsko prakso v domu za starejše. Ponovno so me zagrabile med epidemijo. Na žalost smo imeli še hudo bolezen v družini, tako sem bila 12 ur medicinska sestra v službi in 12 ur doma. Veliko premalo sem spala, moje prehranjevalne navade so bile na dnu. Težave s hrbtenico so se poslabšale, niti skloniti se nisem več mogla, kaj šele kaj dvigniti brez hudih bolečin. Ugotovila sem, da tako ne gre več naprej. To preprosto nisem bila več jaz. Pred tem sem bila vedno polna energije, takrat pa le senca tega. Zastavila sem si cilj, da bom uredila svojo prehrano. Zavedala sem se, da če želim popolnoma odpraviti bolečine v hrbtu, ne bodo dovolj le terapije in masaže, temveč se moram zadeve lotiti celostno – torej izgubiti tudi odvečne kilograme,« pripoveduje Teja Cej Bukovec, optimistična, zelo aktivna in družabna petindvajsetletnica, ki je tudi prostovoljna gasilka in se ukvarja s promocijo krvodajalstva. V življenju ji poleg moža in družine veliko pomenijo prijatelji.
Predana pomoči drugim
»Za tak poklic sem se odločila, ker sem od nekdaj rada pomagala drugim. Na poklicni poti sem si želela delati z ljudmi in pomagati šibkejšim. To, da lahko pomagam bolnikom ter njim in njihovim svojcem polepšam dan, me izpopolnjuje, mi daje energijo in elan za nadaljnje delo. Na UKC Ljubljana, kjer sem zaposlena kot diplomirana medicinska sestra, je moj matični oddelek Klinični oddelek za anestezijo in intenzivno terapijo operativnih strok. Delam v centralni intenzivni terapiji, kjer vsakodnevno skrbim za življenjsko ogrožene bolnike. Trenutno pa sem premeščena na DTS – covidni oddelek, v enoto intenzivne terapije.
Delo v intenzivni terapiji je zelo naporno, covid pa je zraven prinesel še dodatno zaščitno opremo, kar delo še dodatno oteži. Na začetku epidemije smo delali v 12-urnih turnusih, kar je bil kar hud izziv. Delam v treh turnusih, tudi z vmesnimi celodnevnimi izmenami, in polovico mojih opravljenih mesečnih ur predstavljajo nočne izmene. Vsak teden imam drugačen urnik, zato rutine res ne poznam. Vsak dan je zgodba zase in vsakega začnem z optimizmom, službo pa opravljam z veseljem.«
Pomagal je trener
Medicinska sestra se je odločila za celosten pristop. »Vadbeni center Jeklarna na Vrhniki sem našla po naključju, in ko sem tam začela trenirati, sem vedela, da sem iskala ravno to. So super ekipa, vsakemu se posvetijo individualno. Moj trener je kineziolog, zelo je dober in z veliko znanja, saj se veliko izobražuje tudi na področju prehrane in zdravega življenjskega sloga. Zelo dobro se razumeva, bil mi je v veliko podporo. Skupaj sva predelala moje težave in se jih lotila reševati korak za korakom. Začela sem se zavedati, da ni vse le telovadba in prehrana, ampak da telo potrebuje tudi počitek in glava spanec, da se regenerira. Želela sem si postati stara jaz, vsak dan aktivno zajeti z veliko žlico, brez bolečin in polna energije.« V pomoč pri njenem podvigu sta ji bila tudi nutricionist in najboljša prijateljica, bodoča magistra dietetike, da ni zašla v ekstreme. V veliko oporo so ji bili seveda mož in družina.
Spet se je posvetila športu
V celostno prenovo je vključila veliko telesne dejavnosti. »Trenirala sem s kineziologom. Sprva sva delala le vaje za hrbtenico, stabilizacijo in odpravo bolečin. Sčasoma so treningi postajali čedalje težji, zdaj delava predvsem za moč in kondicijo. Poleg treningov sem se vrnila na rolerje, začela sem hoditi po okoliških hribih in teči, kolikor so mi bolečine takrat dopuščale. Velikokrat sem šla kolesarit. Šport se je vrnil v moj vsakdan, skoraj v tolikšni meri kot v času šole, ko sem trenirala badminton in odbojko. Na teden sem bila tako telesno aktivna štirikrat ali petkrat. Poleg treningov sem hodila na masaže in fizioterapijo.«
Prisluhnila je telesu
V svojo prehrano je vnesla več sprememb. »Ta zdaj temelji predvsem na beljakovinah, zelenjavi in sadju, ogljikove hidrate obvezno vključujem v obroke za energijo, seveda pa uživam tudi maščobe. Pri tem se trudim, da zaužijem maščobe v kar se da dobri obliki, na primer z avokadom, oreščki. Zdaj so moja najpogostejša malica ovseni kosmiči s sadjem in beljakovinami v obliki proteinskega pudinga ali proteinov v prahu. Velikokrat imam zdaj na jedilniku jajca na vse možne načine z zelenjavo. Moje najljubše hitro kosilo pa je tortilja s piščancem ter mešano zelenjavo in avokadom. Odpovedala se torej nisem prav nobeni vrsti živil. V moji prehrani je vse, vendar v zmernih količinah. Imam več obrokov na dan, če je mogoče, vsaj tri ali štiri. Prej, ko sem jedla le enkrat ali dvakrat na dan, sem posledično pojedla veliko več. Izogibam se le hrani, ki mi res ne ustreza. To je predvsem hitra hrana v velikih porcijah, polna maščob, ki jo dostavljajo tudi v službo. Po takih obrokih sem prej v službi težje delala.
Poleg tega sem začela piti več tekočine, saj sem ugotovila, da je bila lakota prej velikokrat lažna in sem bila v resnici le žejna. Naučila sem se torej bolj poslušati svoje telo.«
Izgubila je 20 kilogramov!
Z veliko spremembo v svojem življenju, z načrtovano telesno dejavnostjo ter spremenjeno, urejeno in uravnoteženo prehrano ji je tako v lanskem letu uspela celostna prenova. »Izgubila sem kar 20 odvečnih kilogramov. Zmaga pa je, da kljub hudim obremenitvam v službi in poleg nje nimam več bolečin v hrbtu. Veliko se lahko ukvarjam s športom in sem še produktivnejša kot prej.«
Med celostno prenovo se je naučila marsičesa: »Dve svoji navadi moram še izboljšati. Učim se reči ne. To je zelo težko, saj bi vsem rada ustregla in jim pomagala, če le znam in lahko. Imam tudi grdo navado, zamujanje, ki mi gre zelo na živce in bi ga rada odpravila. To je moja novoletna zaobljuba za letošnje leto, ki mi za zdaj dobro uspeva.«
Šport za odklop
Zdaj dobro telesno formo in vitkejšo postavo vztrajno vzdržuje. Kako ji to uspeva? »Več pozornosti namenjan spancu, ukvarjam se s športom in uživam v svoji prehrani. Na srečo je tudi moja najožja družba aktivna, velikokrat se skupaj odpravimo na kak hrib, smučat ali na kolo. Šport mi zdaj predstavlja odklop od vsakdana, naporne službe in stresa. Ob tem imam čas, da se pogovorim sama s sabo, si prečistim glavo in sem pripravljena za nove izzive. Treningi me napolnijo z energijo. Mož pravi, da znam biti kar tečna, če nisem dovolj aktivna. Ne razmišljam več, kaj vse moram v dnevu še narediti, saj sem ta novi življenjski slog že ponotranjila.«
