Placebo je po definiciji zdravilo brez zdravilne snovi, ki je po videzu in okusu enako kot pravo zdravilo, torej »navidezno zdravilo«. V sodobni medicini se placebo uporablja pri kliničnih testiranjih, namenjenih preizkušanju novih zdravil, zlasti tistih, ki so bila razvita za različna nevrološka in psihiatrična stanja.
Placebo snov in učinek placeba
Pomembno je izpostaviti, da sta izraza placebo in placebo učinek različna. Izraz placebo se nanaša na neaktivno snov, izraz placebo učinek pa na vse učinke jemanja te snovi, ki jih ni mogoče pripisati zdravljenju. Placebo učinek je veliko več kot le pozitivno razmišljanje v smislu: »Verjamem, da bo to delovalo.«
Kako deluje placebo
Opredeljen je kot pojav, pri katerem posamezniki po jemanju »neaktivnega« zdravila (na primer sladkorna tabletka) izkusijo zdravilne prednosti, pri tem pa seveda ne vedo, da so vzeli samo sladkorno tabletko, in ne pravega zdravila. Oseba, ki je v zdravljenju udeležena, ne ve, da pravzaprav prejema placebo, saj je zasnovan tako, da je videti kot pravo zdravilo, vendar snov v njem nima dejanskega vpliva na stanje, ki naj bi ga zdravili. Eden najbolj raziskanih in najmočnejših učinkov placeba je zmanjšanje bolečine. Po nekaterih ocenah bo približno 30–60 odstotkov ljudi zaznalo, da se je njihova bolečina po jemanju placebo tabletk zmanjšala. Placebo naj bi bil precej učinkovit tudi pri utrujenosti in depresiji, motnjah spanja, sindromu razdražljivega črevesja in menopavzi.
Skrivnost učinka placebo
Zakaj nekateri doživljajo resnične spremembe na bolje kljub »lažnemu« zdravljenju? Čeprav raziskovalci vedo, da je učinek placeba resničen, še ne razumejo popolnoma, kako in zakaj pride do tega fenomena. Izpostavljajo pa nekatere dejavnike, ki naj bi k temu pripomogli.
Hormonski odziv
Ena od možnih razlag je, da jemanje placeba sproži sproščanje endorfinov. Ti so po strukturi podobni morfiju in drugim opiatnim protibolečinskim tabletam ter delujejo kot naravna zdravila proti bolečinam. Raziskovalcem je s skeniranjem možganov uspelo dokazati učinek placeba v akciji, kar je pokazalo, da so se tako v skupini ljudi, ki so prejemali placebo, kot tudi v skupini ljudi, ki so prejemali prava zdravila, aktivirala območja, ki vsebujejo veliko opiatskih receptorjev.
Pričakovanje
Ugotovljeno je bilo, da imajo pričakovanja oziroma to, kar verjamemo, da se bo zgodilo, pomembno vlogo pri učinku placeba. Motivirani ljudje, ki pričakujejo pozitiven izid zdravljenja, bodo bolj verjetno izkusili placebo. Celo navdušenje zdravnika, ki predpisuje zdravilo, lahko vpliva na odziv pacienta. Če zdravnik močno verjame, da bo zdravljenje uspešno, bo bolnik verjetneje opazil prednosti jemanja zdravila. Tudi verbalni (pozitivni govor), vedenjski (jemanje tablete, injekcija ...) in družbeni elementi (pomirjujoča govorica telesa, stik z očmi) lahko prispevajo k pričakovanjem, ali bo imelo neko zdravilo učinek.
Genetika
Nekateri ljudje so genetsko bolj nagnjeni k boljšemu odzivanju na placebo. Ena od študij je pokazala, da so ljudje z gensko različico, ki kodira višje ravni možganskega kemičnega dopamina, bolj nagnjeni k učinku placeba kot tisti z različico nizkega dopamina.
