Dude so pri otrocih priljubljene, a se morajo starši zavedati, da je duda vendarle v otroških ustih le tujek. Otroci, ki sesajo dudo v prvih šestih tednih življenja, imajo več težav z dojenjem, ker sesanje dude poteka drugače kot sesanje prsne bradavice. Duda je lahko posebej oblikovana, ortopedsko prilagojena, a to dejstva, da spreminja ravnovesje med običajnimi silami v ustni votlini, ne spremeni. Normalno ravnovesje je zagotovljeno s silo mišic lic, ustnic, jezika in grizenja. Če duda jeziku odvzame prostor, se jezik pomakne bolj proti ustnemu dnu in ni možnosti, da bi spodbujal normalni razvoj zgornje čeljusti.
Številne posledice
Posledice dolgotrajnejšega, večletnega sesanja dude se kažejo pri otroku z držo odprtih ust, dihanjem na usta namesto skozi nos in nepravilnim požiranjem z vrivanjem jezika med zobe. Mišice tako na nepravih mestih pritiskajo na kosti, posledica so spremembe v obliki obeh zobnih lokov. Pri najmlajših gre za zelo majhna odstopanja, starši morda niti ne opazijo, da je karkoli narobe s postavitvijo zob. Če pa teh motenih funkcij in razvad ne odpravimo, neželeno vplivajo na nadaljnjo rast zob in čeljusti. Narobe razvite čeljusti in napačna postavitev zob so vse bolj opazne in moteče. Najpogosteje se izrazijo kot enostranski križni ugriz z ozko zgornjo čeljustjo, zato se spodnja čeljust pri ugrizu zamakne v eno stran, odprti ugriz, pri katerem ostaja tudi po ugrizu presledek med sprednjimi zobmi, ali globoki ugriz s slabo razvito spodnjo čeljustjo. Te nepravilnosti je treba ortodontsko obravnavati. Zaradi nepravilnosti odnosov med čeljustmi ali zobmi imajo otroci lahko težave pri izgovorjavi določenih glasov, še posebej sičnikov in šumnikov. Izgovarjajo jih tako, da jezik potiskajo med zobe, namesto da bi jezik ostal za zobmi, kar se sliši kot sesljanje. Za odpravljanje težav z govorom je največkrat potrebna pomoč logopeda.
Sesanje dude lahko povzroči težave pri izgovorjavi določenih glasov, še posebno sičnikov in šumnikov. Otroci jih izgovarjajo tako, da jezik potiskajo med zobe, namesto da bi ostal za zobmi, kar se sliši kot sesljanje.
Odvajanje od dude
Če se pri otroku odločite za uporabo dude, naj bo ta v ustih čim krajši čas, da tako manj vpliva na razvoj ustne votline. Dudo pred uporabo vedno očistite, poleg tega naj ima vsak otrok vedno le svojo dudo in naj je ne izmenjuje z brati, sestrami ali drugimi otroki. Po dopolnjenem letu in pol je dudo priporočljivo dokončno umakniti, na ločitev od dude pa je smiselno otroka postopoma navajati. Način odvajanja boste za svojega otroka glede na poznavanje njegovih interesov najlažje prepoznali sami. Pri odvajanju je vedno potrebna odločnost, otroku dude ne vrnite, tudi če ne neha jokati. Prilagodite razlago ustrezno njegovi starosti in ga pomirite. Če otrok potrebuje telesni stik, ga vzemite v naročje.
Sesanje prsta
Podobno kot sesanje dude ima tudi sesanje prsta lahko omenjene neželene posledice. Še pogosteje kot pri sesanju dude se oblikuje odprti ugriz, pri katerem ne le, da ni medsebojnega stika sprednjih zob, ampak se zgornji sprednji zobje tudi nagnejo naprej, proti ustnici, spodnji sprednji pa nazaj, proti jeziku. Večina otrok, ki sesajo prst, sicer samih preneha z razvado, tisti, ki ne, pa pri odvajanju potrebujejo pomoč. Pogosto je razvado sesanja prsta težje odpraviti kot sesanje dude, ker je prst otroku vedno na voljo. Otroci, pri katerih razvade sesanja prsta ni mogoče odpraviti po 2. ali 3. letu, so običajno bolj vznemirjeni in neprepričani vase kot vrstniki, ki prsta ne sesajo. Tako je za odpravo razvade pomembno, da poskusite ugotoviti, ali lahko sami prepoznate kakšen dejavnik, ki v otroku vzbuja omenjena občutja.
