Zdravljenje raka jajčnikov je v zadnjih letih postalo precej učinkovitejše, a za uspešno zdravljenje je ključno zgodnje odkritje bolezni. Kako prepoznati spremembe, ki lahko napovedujejo raka jajčnikov, in kako ukrepati? Znaki, s katerimi se kaže rak jajčnikov, so pogosti tudi pri številnih drugih bolj pogostih zdravstvenih stanjih. Večina žensk jih pripisuje prav njim in sploh ne pomisli, da bi lahko šlo za raka jajčnikov. Prav tako pa se rak jajčnikov v začetku razvija brez bolečin in tako rekoč nezaznavno. Prvi simptomi po navadi nastopijo šele tedaj, ko zraste v večji tumor oziroma je bolezen razširjena na sosednje organe v trebuhu (trebušna mrena, pečica, bezgavke …).
Povzroča nelagodje, napetost in pritisk v spodnjem delu trebuha. Ker takšni simptomi po navadi spremljajo prebavne motnje, jih zlahka spregledamo. Težave pri raku jajčnikov vključujejo: napihovanje in pritisk v trebuhu, bolečine v trebuhu in/ali medenici in hrbtu, občutek sitosti (pre)kmalu po obroku, zaprtje, pogostejše tiščanje na vodo in uhajanje urina, spremembe v mesečnem perilu, predmenstrualne bolečine, utrujenost, spremembe apetita, odpor do nekaterih vrst hrane in hujšanje. Pogosto je prvi znak raka jajčnikov povečan obseg trebuha, saj se v njem nabere večja količina proste tekočine – ascitesa. Če simptomi vztrajajo dlje časa in če so prisotni tudi ostali dejavniki tveganja, je čas za takojšen obisk ginekologa.
Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja so tisti, ki povečajo možnost za nastanek raka jajčnikov ter vključujejo reproduktivne in genetske dejavnike. Eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj raka jajčnikov je starost, saj je bolezen pogostejša po 50. letu. Nekatere oblike raka jajčnikov uvrščamo med hormonsko odvisne tumorje. Tveganje za raka jajčnikov je povečano pri ženskah, ki niso nikoli rodile ali so rodile po 35. letu, in tistih, pri katerih se je menstruacija pojavila zelo zgodaj, izgubile pa so jo pozno. Povečano tveganje pri ženskah, ki so se zdravile zaradi neplodnosti, je bilo ugotovljeno le v nekaterih raziskavah. Tveganje povečujeta tudi debelost (indeks telesne mase več kot 30 kg/m²) v adolescenci ali zgodnji odrasli dobi. Med dejavnike, ki zmanjšujejo tveganje za pojav te bolezni, poleg kontracepcijskih tablet uvrščamo tudi več končanih nosečnosti s porodi in čim daljše dojenje, ki praviloma prepreči vnovično vzpostavitev menstrualnega cikla po porodu.
Vloga dednosti
Pomemben dejavnik tveganja za raka jajčnikov je tudi dedna obremenjenost – ta prizadene deset odstotkov bolnic, po nekaterih ocenah tudi več. O njej govorimo pri ženskah, katerih ožje krvne sorodnice zbolevajo za rakom jajčnikov pred 60. letom oziroma rakom dojk pred 50. letom starosti. Možnost raka jajčnikov pri mlajših ženskah je pogostejša pri ženskah, ki imajo dve sorodnici v prvem kolenu, ki sta že zboleli za rakom jajčnikov ali rakom dojk. Bolj ogrožene so tudi tiste ženske, ki so že prebolele raka dojk.
