Sladkorna bolezen (diabetes mellitus) je skupina različnih bolezni, ki jim je skupna previsoka koncentracija glukoze v krvi. Poznamo več tipov bolezni, in sicer sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2, sladkorno bolezen v nosečnosti ter druge tipe sladkorne bolezni. Najpogostejša je sladkorna bolezen tipa 2, ki jo ima približno 90 odstotkov vseh oseb z diagnozo. Previsok krvni sladkor, kot glukozo poimenujemo laično, je pri tipu 2 sladkorne bolezni posledica sočasno prisotne okvare trebušne slinavke, ki izloča premalo inzulina, in oslabljenega učinka inzulina na telesna tkiva, predvsem mišičje in jetra. Okvara trebušne slinavke sčasoma napreduje, zato se način zdravljenja sladkorne bolezni tipa 2 stopnjuje, in sicer od spodbujanja k zdravemu življenjskemu slogu do zdravljenja z zdravili, ki jih zaužijemo prek ust, do zdravljenja z zdravili, ki se z injekcijo dajejo v podkožje kot na primer inzulinom. Ravno v letu 2021 pa obeležujemo stoletnico odkritja inzulina. Prva oseba je z namenom zdravljenja inzulin prejela 23. januarja 1922. Šlo je za povsem shiranega fanta z obliko sladkorne bolezni tipa 1. Dr. Banting, ki je vbrizgal dozo inzulina, je pozneje prejel Nobelovo nagrado za medicino.
Sladkorna bolezen v Sloveniji
Število oseb z znano sladkorno boleznijo se v Sloveniji veča in je bilo v letu 2020 ocenjeno na 173.846 (v letu 2019 171.138). Delež sladkorne bolezni v Sloveniji je ocenjen na 8,3 %, v letu 2010 pa je bil 6,6 %. Natančneje lahko na letni ravni spremljamo tiste osebe, ki se zaradi sladkorne bolezni zdravijo z zdravili. Teh je bilo v 2020 118.215, kar je 1.841 (1,6 %) več kot v letu 2019 in 25.757 (27,9 %) več kot v letu 2010; med njimi je 63.706 moških (53,9 %) in 54.509 žensk (46,1 %). Predvsem narašča število prejemnikov zdravil nad 65. letom starosti. V letu 2020 je na novo začelo prejemati ta zdravila 9.499 oseb, kar je 650 (6,4 %) manj kot v letu 2019, med njimi je več moških kot žensk. Sladkorno bolezen v nosečnosti je imelo v letu 2020 3.426 porodnic, kar je 290 (9,2 %) več kot v 2019 in 1.518 oz. 79,6 % več kot v letu 2013. V letu 2020 je na novo zbolelo 81 otrok oziroma mladostnikov, v letu 2019 pa 73.
Veliko neodkritih primerov
Pereč izziv na področju sladkorne bolezni je visoko število neodkritih primerov. Dr. Jelka Zaletel iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je predstavila prve rezultate raziskave »Odkrijmo sladkorno«, ki so jo na NIJZ izvedli med novembrom 2019 in oktobrom 2021. Z raziskavo so med drugim želeli oceniti delež tistih oseb, pri katerih sladkorna bolezen še ni odkrita. Prvi rezultati kažejo, da ima v Sloveniji med 59.000 in 127.000 ljudi sladkorno bolezen, ne da bi vedeli zanjo. »Še posebej veliko je teh oseb v vzhodni Sloveniji, med starejšimi od 60 let in med tistimi, ki imajo debelost (indeks telesne mase 30 ali več). Na podlagi rezultatov teh analiz bomo opravili več razprav s ključnimi deležniki, predvsem s koordinativno skupino Državnega programa za obvladovanje sladkorne bolezni 2020–2030 pri Ministrstvu za zdravje, ki povezuje vse ključne partnerje, ter oblikovali priporočila, kakšne aktivnosti so potrebne, da bi bilo nediagnosticirane sladkorne bolezni čim manj,« je dejala dr. Zaletel.
Sladkorna bolezen je v razvitem svetu vodilni vzrok za slepoto, odpoved delovanja ledvic, amputacijo spodnjih okončin, bolezni srca in ožilja.
Predsednik Zveze društev diabetikov Slovenije (Zveza), Robert Gratton, kot eno izmed rešitev za bolj zgodnje odkrivanje sladkorne bolezni vidi tudi uvedbo presejalnega programa na nacionalnem nivoju. Kar 65 % ljudi starih nad 65 let ima več kot eno kronično bolezen, to število pa s starostjo še narašča. »Med najpogostejšimi kroničnimi boleznimi je sladkorna, zato na Zvezi menimo, da bi bilo smiselno razširiti nacionalno raziskavo Odkrijmo sladkorno in uvesti splošen nacionalni presejalni program. Po vzoru drugih bolezni lahko namreč vidimo, da so presejalni programi v Sloveniji zelo uspešni.« Poleg pravočasnega odkrivanja pa je ključen tudi dostop do kvalitetne strokovne obravnave in zdravljenje s primernimi zdravili ter medicinskimi pripomočki. Pri tem sta se prof. dr. Tadej Battelino, predstojnik kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki UKC, in prof. dr. Andrej Janež, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na UKC Ljubljana, strinjala, da je za osebe s sladkorno boleznijo pri nas dobro poskrbljeno, saj imamo – kot del Evropske unije – vsa zdravila in medicinske pripomočke, ki so trenutno na voljo za zdravljenje sladkorne bolezni.
Stroka kot eno izmed najbolj nujnih rešitev za boljše spremljanje stanja sladkorne bolezni pri nas vidi predvsem uvedbo registra oseb s sladkorno boleznijo. To bi namreč pomenilo, da imajo zdravniki vedno dostopne podatke, kaj se dogaja z osebami s sladkorno boleznijo, kakšna je pojavnost zapletov ter kolikšna je stroškovna učinkovitost terapije.
Preventiva
Sladkorno bolezen tipa 2 lahko preprečimo oziroma odložimo na poznejše obdobje, pri čemer je izjemno pomembno zgodnje prepoznavanje in pravočasno zdravljenje. Prirojena hitrost propadanja beta celic trebušne slinavke v največji meri določa tveganje, ali bo oseba zbolela s sladkorno boleznijo tipa 2 ali ne. Žal na te mehanizme še ne znamo vplivati. Z zdravim načinom življenja, predvsem s skrbjo za telesno težo in rednim gibanjem, lahko pojav sladkorne bolezni odložimo na čim poznejše življenjsko obdobje, s čimer lahko preprečimo poznejše zaplete v razvoju bolezni. Načinov za preprečevanje sladkorne bolezni tipa 1 pa žal še ne poznamo.
