Modrostni zobje zaradi pozne izrasti in položaja čisto zadaj v čeljusti pogosto nimajo dovolj prostora za normalno izrast in nekaterim izrastejo le delno ali pa sploh ne. Prav tako je mogoče, da posameznik sploh nima zasnove oziroma zametka za modrostni zob, zato se ta nikoli ne razvije in posledično ne izraste.
Premalo čistoče
Modrostne zobe težje očistimo, saj so postavljeni čisto zadaj, pogosto še nižje od ostalih zob. Posledično so bolj podvrženi kariesu oziroma zobni gnilobi. V večini primerov se karies odstrani in zob zapolni s plombo oziroma zalivko. Mogoče pa je, da je karies napredoval že do te mere, da je treba zob zdraviti ali ga celo izpuliti.
Napačna postavitev
Modrostni zobje v zgornji čeljusti so pogosto nagnjeni v smeri lica, zato se lahko zaradi njihove postavitve grizemo v lice. To težavo zobozdravnik večinoma reši z rahlim brušenjem in nižanjem zoba. Večje težave povzročajo modrostni zobje, ki so nagnjeni v sosednji zob in s tem onemogočajo ustrezno čiščenje obeh zob. Posledično lahko oba zoba prizadene zobni karies. V tem primeru je bolje modrostni zob izpuliti in tako obvarovati sosednji zob.
V kakšnem položaju izrašča modrostni zob in ali se pri rasti pričakujejo težave, je najbolj razvidno iz rentgenske slike. Z njo zobozdravnik ugotovi morebitno nepravilno rast zoba in kakšen je njegov položaj v dlesni, saj lahko modrostni zob že pod dlesnijo izvaja pritisk na ostale zobe.
Težave z dlesnimi
Drugače imenovani modrostniki izraščajo po navadi več mesecev. V tem času jih sprva v celoti, nato pa delno, pokriva dlesen, ki je pogosto nabrekla. Velikokrat se zgodi, da zato vanjo grizejo nasprotni zobje, kar utegne biti neprijetno in boleče. Prav tako se dlesen okrog izraščajočega zoba pogosto vname, saj delno izrasel modrostni zob težje očistimo in se pod dlesen lažje naberejo obloge in ostanki hrane. To lahko spremljajo hude bolečine, oteklina, v nekaterih primerih tudi zmanjšano odpiranje ust in povišana telesna temperatura. Vnetje dlesni okrog modrostnika lajšamo z vstavljanjem drenažnih trakcev, namočenih v raztopino, ki deluje protivnetno in protibolečnisko. Če se tako vnetje večkrat ponavlja, je smotrno zob po umiritvi akutnih težav izpuliti.
Kdaj izpulimo modrostni zob?
Če nam modrostni zobje ne povzročajo nobenih težav in z njimi normalno grizemo, zob ni treba izpuliti. Za puljenje se zobozdravniki odločijo: v primeru kariozno prizadetega zoba, kjer ni smotrno zdravljenje; če je zob delno izrasel in postavljen tako, da sam nikoli ne bi izrasel; če ni nasprotnega zoba in zato ne opravlja svoje funkcije; če kvari sosednji zob; ali če povzroča pogosta vnetja dlesni in bolečine.
Puljenje modrostnih zob
Zobozdravnik bo zob odstranil v lokalni anesteziji, kar pomeni, da v sluznico vbrizga anestetik, ki omrtviči okoliška tkiva. S tem prepreči občutek bolečine, pritisk in dotik pa boste še vseeno čutili. S posebnim instrumentom odmakne sluznico od zoba ter ga z vzvodom omaje in izvleče iz njegovega ležišča v kosti, po potrebi očisti vnetno tkivo, ki je ostalo v kosti. Kadar je modrostni zob še v celoti zasidran v kosti ali je le delno izrasel, ga odstrani oralni kirurg. Tudi ta poseg se opravi v lokalni anesteziji. Najprej kirurg prereže in umakne sluznico, nato pa obvrta kost okrog zasidranega modrostnega zoba, ga osvobodi in odstrani. Rano nato zašije, šive pa večinoma odstrani po enem tednu, lahko pa se uporabijo tudi razgradljivi šivi.
