Osnovna funkcija ledvic je prečiščevanje odpadnih presnovkov, odvečne količine natrija in vode iz krvi ter njihovo odstranjevanje iz telesa. Vsako ledvico sestavlja približno milijon drobnih filtrov, ki prečiščujejo tekočino, ta pa se potem steka v zbiralca. Tekočina lahko potuje skozi ledvice kot razredčen seč ali pa se v njih iz seča resorbira voda in na ta način seč postane bolj koncentriran. Tako se v sečilih začnejo tvoriti trdni drobci (kamni).
Kako prepoznamo bolezen?
Značilne, ponavljajoče, močne bolečine v predelu ledvic, ki izžarevajo v medenico, do mehurja in spolnih organov, se pojavljajo v obliki kolik, ki se jim pogosto pridružijo še zvišana telesna temperatura in slabost ter bruhanje, včasih tudi kri v seču. Ledvični kamen namreč potuje iz ledvičnega meha v začetni del sečevoda, in če se na tem mestu zagozdi, ga poskuša sečnik z močnim krčenjem iztisniti naprej. Bolečina popusti takoj, ko ledvični kamen zdrsne v sečnik ali pa se vrne v ledvični meh.
Brez odlašanja k zdravniku
Izkušnje ljudi, ki so se že spopadli s to težavo, kažejo, da hude bolečine obolelega hitro pripeljejo k zdravniku, neredko celo v ambulanto za nujno medicinsko pomoč. Vsekakor je pri vsaki močni, dalj časa trajajoči oziroma ponavljajoči bolečini v ledvenem predelu nujno, da vas pregleda osebni zdravnik, ki najbolje pozna vaše splošno zdravstveno stanje in morebitne druge bolezni, naslednji korak pa bo usmeritev k specialistu. Z ledvičnimi kamni se najpogosteje srečuje urolog, ki bo opravil potrebne preiskave, predlagal nadaljnje postopke in odstranitev ledvičnih kamnov s primerno metodo.
Kako poteka zdravljenje?
Zdravljenje je v prvi vrsti odvisno od velikosti kamna oziroma kamnov. Pri manjših je velika verjetnost, da se bodo izločili sami, zato lahko zdravnik svetuje, da počakamo dva tedna in z analgetiki ublažimo bolečine. Na srečo klasični kirurški posegi, ki so za bolnika tudi najbolj invazivni, danes skoraj niso več potrebni. Endoskopski posegi so za bolnika bistveno manj obremenjujoči in se v praksi večkrat uporabljajo, predvsem ko gre za velike kamne ali kamne na določenih mestih. Najmanj invaziven poseg je zunajtelesno drobljenje s pomočjo zvočnih valov, ki je prva metoda izbora za večino bolnikov z ledvičnimi kamni. Izvaja se s pomočjo naprav, ki pošiljajo usmerjene zvočne valove v smeri proti kamnu. Ti valovi razbijejo kamen, ki se nato lažje spontano izloči v obliki majhnih drobcev.
Prehrana in dieta
Daleč najpomembnejši ukrep, usmerjen predvsem v preprečevanje nastajanja kamnov, je uživanje dovolj velike količine tekočin. S tem spodbujamo izločanje večjih količin urina, ki je zato tudi bolj razredčen, v takšnih pogojih pa kamni težje nastajajo. Običajno se bolnikom z ledvičnimi kamni priporoča, da zaužijejo toliko tekočine, da bi čez dan izločili od dva do 2,5 litra urina. Dolgo časa je veljalo, da je za bolnike z ledvičnimi kamni priporočljiva prehrana z omejenim vnosom živil, ki vsebujejo kalcij. Danes vemo, da to ne drži. Resnica je pravzaprav ravno nasprotna. Raziskave so pokazale, da prehrana z omejenim vnosom kalcija privede do še hitrejšega nastajanja ledvičnih kamnov, zato se bolnikom priporoča normalen vnos mlečnih izdelkov in drugih živil s kalcijem. Priporočljivo pa je omejiti vnos soli s hrano. Uživanje soli namreč poveča izločanje kalcija z urinom.
