Pomelo je nekoliko večji sadež, bolj podoben hruški, in je največji med citrusi, doseže lahko težo deset kilogramov, njegov premer pa celo 30 centimetrov. K nam je pomelo prišlo iz jugovzhodne Azije, kjer ga poznajo že več kot štiri tisoč let. Tako kot drugi citrusi ima tudi pomelo tri plasti. Zunanja lupina je dišeča in debela, svetlo zelena do rumenkasta, odvisno od zrelosti sadeža. Vsebuje koristna eterična olja, prekriva pa jo zaščitna voščena prevleka.
Užitno je predvsem meso
Pomelo se od preostalih agrumov loči predvsem po debelini lupine; je precej debelejša od lupine drugih citrusov, a ga precej lažje olupimo kot denimo pomarančo ali grenivko. Včasih lupina predstavlja celo polovico teže sadeža. Sadno meso je rumenkaste do rožnate barve, praviloma sicer manj sočno, kot smo vajeni pri pomarančah ali mandarinah, a je okus precej bolj osvežilen in spominja na mešanico okusa pomaranč in grenivk.
Na kaj pazimo pri izbiri
Pri nakupu pomela je pomembno preveriti nekaj ključnih lastnosti, ki zagotavljajo, da je sadež svež in sočen. Najprej ga potežkamo v rokah in izberemo takšnega, ki glede na svojo velikost ni prelahek, saj to lahko pomeni, da je izsušen. Izberemo takega, ki ima lupino rumenozelene barve, in pazimo, da ni potolčen ali nagnit. Lupina mora biti napeta in sijoča ter na dotik rahlo lepljiva in nikakor suha. Nastrgano lupino pomela Azijci uporabljajo tudi za odišavljanje jedi.
Presno pomaga zmanjševati holesterol
Tako kot druge agrume tudi pomelo največkrat jemo sveže, olupljeno in razdeljeno na krhlje. V njem je veliko vitamina C in kalija, ki pospešuje prebavo in spodbuja tek, prav tako velja za eno boljših zdravil proti povišanemu holesterolu in srčni kapi. Kalij je pomemben tudi za učinkovito vsrkavanje esencialnih mineralov in vzdrževanje primerne količine v kosteh. Z rednim uživanjem pomela se zato tudi primerno zaščitimo pred osteoporozo.
