Ko se prenajedamo, želodec prisilimo, da se raztegne do skrajnih meja. Če bi si radi nazorneje predstavljali, kaj to v praksi pomeni, vzemite balon in ga napolnite z vodo. Dokler je vode manj od volumna balona, se bo v njem lahko pretakala in obračala. Ko pa se stene balona začnejo širiti, da sprejmejo dodatno vodo, postajajo vse bolj trde in zategnjene, vsebina pa je zapolnjena do zadnjega kotička. Enako se dogaja z našim želodcem, kadar pretiravamo s količino hrane. Ko se toliko napolnimo s hrano, da imamo občutek, da bomo počili, mora želodec najti prostor, kamor se lahko razširi. Ker v naši notranjosti ni veliko praznega prostora, ga mora odtegniti kakšnemu drugemu organu. Najpogosteje prepoln želodec zmanjša prostornino, ki jo potrebujejo srce in pljuča, ki so nad njim. Od tod izvira občutek, da ste se tako najedli, da še dihati ne morete. Spodaj prepoln želodec pritisne tudi na trebušno slinavko, vranico, jetra in dvanajsternik, ki so nato prisiljeni sodelovati pri prebavi »z vrečo cementa« na ramenih.
Mačehovski odnos
Da je mera polna, smo do telesa skrajno mačehovski, tudi če imamo resne težave z zgago. Raje vzamemo zaviralce protonske črpalke ali druge tablete, ki zavirajo nastajanje želodčne kisline, kot da bi razmislili o tem, kaj nam poskuša želodec sporočiti. Zdravila, ki jih jemljemo zaradi težav z zgago, so v svetu ena izmed treh najpogostejših, ki jih predpisujejo zdravniki. Žal jih marsikdo jemlje napačno, saj zaviralci protonske črpalke niso namenjeni preventivi, ob predolgotrajnem jemanju pa niso izvzeti niti stranski učinki, kot je pomanjkanje vitamina B12, saj zdravila zavirajo njegovo absorpcijo. Prav tako obstaja večja nevarnost za zlom kolka, zapestja ali hrbtenice, kadar se z zaviralci protonske črpalke, kot je pantoprazol, zdravimo dlje kot eno leto. Če imate osteoporozo ali se zdravite s kortikosteroidi (kar lahko poveča tveganje za osteoporozo), spadate v najbolj ogroženo skupino, da se vam to zgodi. A obstajajo tudi naravnejše poti, ki jih je vredno vsaj poskusiti prehoditi, preden se ulovimo v začaran krog jemanja zdravil in pojavljanja želodčnih težav.
Naravne rešitve
Težavam z zgago bi se lahko dostikrat izognili že s tem, da bi bili pripravljeni spremeniti prehranjevalne navade. Včasih niti ni težava v prenajedanju, temveč v hrani, ki nam ne ustreza. Če ugotovimo, katera je to, lahko težave izpuhtijo. Zgago sicer povzroči tudi prepogosto izpuščanje obrokov, pa premastna ali presladka hrana, kava z mlekom. Govorimo o vzrokih, na katere lahko vplivamo sami. Usluge nam ne delajo niti preozke hlače, dehidracija ali preobremenjenost. Posledice, ki se bodo pojavljale, dokler ne najdete in odpravite vzroka, pa medtem poskušajte pogasiti z naravnimi pomočniki. Eden takšnih je čisti sok aloe vere, tudi pogostejše pitje vode bo koristilo. Pomaga tudi ingver, ki naj bi imel v veliko državah status zdravila. Učinkuje tako, da optimizira gibanje želodca. Če je želodec preveč nemiren (slabost, nervoza v želodcu), ga spravi v optimalen tek. Enako počne, če je želodec ohlapen. Torej je ingver nekakšen osebni fitnes trener, ki skrbi, da se mišice želodca optimalno gibljejo. Sluzi slezove korenine (pa tudi gorskega ali islandskega lišaja) medtem prekrijejo in pomagajo celiti sluznico požiralnika in želodca ter jo blago zaščitijo pred delovanjem solne kisline. Podobno učinkuje golostebelni sladki koren, zato ga je za močnejši učinek smiselno uživati skupaj s slezom. Navsezadnje ne pozabimo na dobro staro kamilico, ki je s pomirjevalnim učinkom še vedno odlična prva pomoč pri številnih želodčnih težavah. Zavirala naj bi tudi histamin in s tem vnetje. Ali ne bi bilo smešno, če bi ugotovili, da nam pomagajo tako preproste zadeve? Narava zna včasih prav prijetno presenetiti.
