Včasih dobijo bolniki glukokortikoide v nižjih odmerkih za preprečevanje poškodb sklepov. Na voljo so tudi počasi učinkujoča zdravila, ki jih bolniki jemljejo skupaj z drugimi, da bi preprečili uničevanje sklepov. Med njimi so spojine zlata. Najnovejša pa so biološka zdravila (pravzaprav so se ta najprej pojavila v revmatologiji), ki jih je na voljo čedalje več. Za zdaj je videti, da so najučinkovitejša.
Tudi pri revmatoidnem artritisu je pomembno, da bolniki o svoji bolezni čim več vedo, da so čim dejavnejši in sami pripravljeni kaj storiti, da bi jim bilo lažje. Zelo priporočljiva je redna telovadba, kar velja tudi za tiste, ki jim je bolezen sklepe že poškodovala. Revmatologi čedalje bolj priporočajo tako imenovano multidisciplinarno zdravljenje, ki se počasi uveljavlja povsod po svetu: bolnika spremlja skupina strokovnjakov z različnih področij, vse pa koordinira revmatolog. Vključeni naj bi bili tudi fizioterapevti, delovni terapevti, medicinske sestre, svetovalci za zaposlovanje ter psihologi oziroma psihiatri.
