Čeprav gre za zelo drobne znanilke pomladi, ki jih običajno poklanjajo za dan žena ali materinski dan otroci, pa le malokdo ve, kako zelo zdravilne so. K nabiranju vijolic otroke najpogosteje privabi njihova živa barva, ki pa se močno razlikuje in prehaja iz svetlo modre vse do temno vijoličaste. K nabiranju pripomore tudi njen vonj, a to še zdaleč ni vse, saj nam pomlad pričara tudi s sladkim vonjem in številnimi zdravilnimi lastnostmi, ki jo odlikujejo.
Nabiranje
Dišečo vijolico (Viola odorata) prepoznamo po bleščeče zelenih listih, ki so sprva ledvičasti, nato pa postanejo srčasti in rahlo dlakavi. Vse od marca do konca aprila preseneti tudi s cvetovi, ki se dvigujejo do pet centimetrov nad drobnimi listki. Vijolica je trajna zel in jo lahko v zdravilne namene uporabljamo celo. Liste, cvetove in stebla nabiramo spomladi, korenine pa avgusta in septembra.
Od prehlada do piškotov
V ljudskem zdravilstvu se vijolica uporablja za zdravljenje bolezni dihal in črevesnih vnetij. Umirja vnetja, blaži bolečine, lajša izkašljevanje, sprošča sluz v dihalnih poteh, znižuje povišano telesno temperaturo in lajša bolečine. Njene blažilne sposobnosti lahko koristimo pri zdravljenju razjed in okužb v ustih, pa tudi pri lajšanju težav z luskavico, izpuščaji in razpokano kožo. Laboratorijske raziskave, ki so jih izvedli na Švedskem, dopuščajo možnost, da je vijolica koristna tudi kot dopolnilna pomoč pri zdravljenju raka dojk in pljuč. Vsebuje namreč spojine, ki kažejo preprečevalne učinke na rast tumorjev. A če ne veste, kako vijolico uporabiti, vam lahko povemo, da jo lahko uporabite za pripravo poparkov, sirupov, tinktur, krem, mazil, nepogrešljiva je tudi v kulinariki. V francoskem Toulousu iz vijolic izdelujejo celo piškote, marmelado in bombone. Nepogrešljiva je tudi v spomladanskih solatah ali kot okras pri dekoriranju hrane.
